"Nacionalnega radia in televizije ne damo," "za politično neodvisno STA," "za agencijo vseh državljanov" in "Izklop janšizmu! Svoboda medijem!" so le nekateri od napisov, ki jih je danes videti na transparentih protestnikov, ki so se v podporo neodvisnih RTV in STA zbrali na Trgu republike.
Na zahtevo poslanskih skupin SAB, Levice, LMŠ in SD medtem v državnem zboru poteka razprava o napovedanih spremembah medijske zakonodaje, ki so v domači in mednarodni javnosti naletele na ostra nasprotovanja. Poslanske skupine so namreč 7. julija naslovile zahtevo za sklic seje parlamentarnega odbora za kulturo, v obrazložitvi pa so navedle, da z zaskrbljenostjo spremljajo medijsko poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga v "tajnosti" in očitni naglici pripravlja vlada. Želele so, da odbor za kulturo ministrstvo pozove k objavi pripravljenih predlogov sprememb in omogoči javno obravnavo.
Tri novele
A je ministrstvo za kulturo dva dni pozneje na e-demokraciji objavilo predlog treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja rtv-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.
Predlogi novel so naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti glede same vsebine kot tudi kratkega roka javne obravnave. Ta se glede na objavo na e-demokraciji končuje danes, a so iz vrst koalicije in ministrstva za kulturo zagotovili, da bo rok podaljšan do konca avgusta. V SD so sicer napovedali, da bodo na odboru predlagali umik celotnega svežnja zakonodaje.
