Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja rtv-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.
Sindikat proti
Sindikat novinarjev Slovenije nasprotuje predlogom sprememb novel medijskih zakonov, saj so po njihovi oceni "usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga". Nasprotujejo slabitvi financiranja javne službe, ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter krepitvi vloge oblasti v javnih medijih.
Nasprotujejo tudi prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe Radiotelevizije Slovenija. Svarijo, da bi sprejem nove medijske politike korenito spremenil medijski trg in prostor, učinki predlaganih posegov pa bi bili katastrofalni za izvajanje javnega interesa.
Iz vrst koalicije je bilo slišati predvsem dejstvo, da pripravljen predlog sploh ni bil koalicijsko usklajen, da sploh niso dojeli, da je pripravljen do te mere, da gre v javno obravnavo, pozivali pa so tudi k podaljšanju javne obravnave zakona. To so sicer tudi dosegli, ta se je podaljšala do konca avgusta.
Opozicija pa je zaradi napovedanih sprememb medijske zakonodaje ostra. Po oceni LMŠ gre za neposreden poseg, napad v neodvisnost javnega radia in televizije ter STA s strani SDS z jasnim ciljem oslabiti javne medije in si podrediti, kaj lahko in kaj se ne sme poročati. Prav tako želijo del javnih sredstev, ki se namenjajo javnim medijem, preusmeriti v zasebne z madžarskim kapitalom, ki so blizu SDS, je ocenil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović. Koordinator Levice Luka Mesec ugotavlja, da se vlada namesto, da bi državo pripravlja na drugi val okužb, ukvarja s prevzemanjem medijev. V tej zakonodaji namreč po njegovih besedah "ne gre za nič drugega kot za golo prevzemanje medijev". V SD opozarjajo, da "to ni nek privatni projekt, zasebno podjetje, ampak servis, ki ga vsi nujno potrebujemo". Najbolj so skeptični do prerazporeditve prispevka za financiranje RTVS, enako v SAB.
Negativni odzivi tudi po Evropi
Ob spreminjanje medijske zakonodaje se je obregnila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je pozvala slovensko vlado, naj zagotovi dovolj časa za poglobljeno javno razpravo o predlogih novel medijskih zakonov. Predlagane spremembe so namreč zelo obsežne, je tvitnila.
K ustrezni proceduri sprememb je predsednika vlade pozval tudi direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran. Izpostavil je, da RTVS, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti. Opozorilom in pozivom Evropske radiodifuzne zveze so se pridružili tudi v Evropski zvezi novinarjev in Medijski organizaciji Jugovzhodne Evrope.
Kaj pa o tem menite vi? Rezultate ankete bomo objavili v sobotni izdaji časopisa Novice Svet24 PLUS.
