V zadnjih tednih in mesecih je postala stalna praksa, da se tako v medijih kot na družbenih omrežjih izpostavljajo posamezniki, ki bodisi kritizirajo vlado, se pojavljajo na protestih na tej ali oni strani ali so pozornost vzbudili z objavami prek družbenih omrežij. Tako so na spletni strani medija v madžarskem lastništvu, na katerem svoje videnje sveta predstavlja predsednik vlade Janez Janša, ob izbruhu afere z maskami poimensko in s slikami izpostavili ustanovitelje skupine na facebooku v podporo Ivanu Galetu. O vsakemu so se na družbenih omrežjih potrudili izbrskati kar se da veliko osebnih podatkov in jih objaviti.
Izpostavljeni posamezniki
Po tem so se na tnalu znašli še okulist Marin Medak, zobozdravnik Jure Poglajen, učitelj Gregor Markič, Donovan Pavlinec, Andrej Pavlišič … torej osebe, ki jih javnost ne pozna in tudi niso nikoli izrazile želje postati javne osebe. Tudi na drugi strani je bila javnost z neverjetno hitrostjo seznanjena z identiteto osebe, ki je pod okriljem rumenih jopičev roko dvignila v nacistični pozdrav, sledile so slike in imena ostalih članov rumene provladne druščine. Ob tem je treba ugotoviti, da je objava slik, imen in drugih podatkov Rumenih jopičev pokazala drugačno nrav njihovega splošnega udejstvovanja, kot so jo pokazali na protestih, medtem ko so objave udeležencev protivladnih protestov namenjene njihovemu etiketiranju kot teroristov, članov druščine Antifa, komunistov …
Rumeni monitoring
Objavljanje osebnih podatkov in javno izpostavljanje oseb z zakonom ni dovoljeno, razen če za to obstaja javi interes. In ker ob dosedanjih objavah osebnih podatkov posameznikov pristojne institucije še niso ukrepale, se bo ta nova praksa nadaljevala, kot kaže, v še večjem obsegu. Rumeni jopiči so namreč včeraj prek družbenega omrežja Twitter napovedali: »V petek bomo 'protestnike' pustili same s koronavirusom‼️ Medtem ko bo na Prešercu potekal zbor harmonikarjev, bomo mi izvajali rumeni monitoring – pomešani med 'protestnike' bomo poskušali identificirati čim več levih ekstremistov iz vrst javnih uslužbencev in nevladnikov!« Kasneje so dodali še, da bodo protestnike snemali in nato tiste, ki jih bodo identificirali, javno objavili na družbenih omrežjih.
Zakonsko nedopustno
Ob tem se seveda pojavlja dilema, ali je tako početje dovoljeno. Kazenski zakonik namreč določa v svojem 138. členu: »Kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Rumeni jopiči so že objavili svoje mnenje, da je snemanje dopustno, ker protesti potekajo na javni površini. A stvari niso tako preproste. Za mnenje smo povprašali odvetnika Primoža Barbiča, strokovnjaka za medijsko zakonodajo, ki nam je povedal, da snemanje ljudi na javni površini samo po sebi res ni kaznivo dejanje, a v kolikor bi nekdo snemal točno določeno osebo brez njenega privoljenja, bi s tem neupravičeno posegel v njeno zasebnost. »Tudi protestniki na javni površini lahko pričakujejo določeno mero zasebnosti. V kolikor posameznik stopi na govorniški oder, potem je jasno, da se ga lahko posname, v kolikor je le del množice, pa je snemanje brez soglasja te osebe najmanj sporno,« nam je povedal odvetnik. Svoje mnenje je za Novice Svet24 podala tudi nekdanja informacijska pooblaščenka in odvetnica Nataša Pirc Musar, ki opozarja na sodbo višjega sodišča, da snemanje brez soglasja »postane kaznivo dejanje šele, ko je s posnetkom občutno poseženo v zasebnost oškodovanca. Slikovni posnetek predstavlja občuten poseg v zasebnost takrat, ko bo to prizadelo oškodovanca, bodisi da so ti posnetki žaljivi, smešni, da izdajajo karkoli iz njegovega zasebnega življenja in podobno.« Ob tem je tudi njeno mnenje, da je udeležba na protestih povsem zasebna zadeva vsakega od udeležencev, četudi ti potekajo na javnem kraju. »Ne glede na to je vprašanje, kako bi predlog za pregon slikovnega snemanja obravnavalo tožilstvo. Prakso bo treba šele ustvariti. Odvisna bo tudi od konkretnih morebitnih objav in drugih okoliščin, saj se zdi, da je namenjena izključno zastraševanju in poniževanju udeležencev protestov in na ta način po mojem mnenju posega v svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja iz 39. člena Ustave RS –, seveda če bi takšno snemanje, prepoznavanje in objavo identificiranih udeležencev protestov izvajala ali najmanj naročila oblast,« je še dodala Pirc Musarjeva. O tem, kakšen je namen monitoringa ob objavah Rumenih jopičev, ni kaj dosti dvoma. Tako pravijo: »Vse bomo poslikali in jih razkrili na svojih družbenih omrežjih,« in dodajajo še: »V kolikor ne želite biti identificirani, ostanite doma.«
