Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je eden od nosilnih ukrepov tretjega protikoronskega svežnja, vloge pa so voljo šele teden dni.
Zavod je vloge za povračila nadomestila plač delodajalcem najprej sprejemal na podlagi zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, prvega protikoronskega zakona za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa in njegove novele, ki so bili v veljavi od 29. marca, 11. in 30. aprila, po izteku epidemije pa jih sprejema na podlagi tretjega protikoronskega zakona, ki je začel veljati 31. maja.
Do uveljavitve tretjega protikoronskega zakona je prejel 46.009 vlog za 275.317 oseb za čakanje na delo in 1020 vlog za 1988 oseb za odrejeno karanteno, po njej pa 10.001 vlogo za 54.168 oseb za čakanje na delo in 3502 vlogi za 20.556 oseb za skrajšani delovni čas, so pojasnili na zavodu. Delodajalci lahko po zadnji interventni zakonodaji ukrep subvencioniranja čakanja na delo koristijo le še za ta mesec, vloga pa jim je na voljo od 3. junija.
Upravičenci
Do delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo so upravičeni tisti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki letos zaradi epidemije medletno upadli za več kot 10 odstotkov. Subvencija znaša 80 odstotkov plače zaposlenega.
Vlogo za subvencioniranje skrajšanega delovnika je medtem mogoče oddati od minulega petka, shema pa velja za čas od 1. junija do 31. decembra.
Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa lahko uveljavljajo delodajalci, ki po svoji oceni najmanj 10 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Subvencije za zaposlene so fiksne in mesečno znašajo 112, 224, 336 oziroma 448 evrov - odvisno od tega, za koliko je skrajšan delovnik.
Državne subvencije za primer odsotnosti zaposlenih zaradi višje sile in karantene medtem niso več na voljo.
