Se še spomnite zmedenega nastopa direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka, v katerem ni znal natanko pojasniti, ali za obisk trgovine še potrebujemo maske ter kaj je obvezno in kaj priporočljivo? Od tega nastopa dalje se je v naši družbi v precejšnji meri uveljavil občutek, da smo pri presoji odvisni sami od sebe. Če si želimo masko na obrazu, jo nataknemo, sicer pač ne. Tako so se opozorila o obvezni zaščiti z masko večinoma umaknila iz velikih trgovskih centrov in ostalih trgovin in mask je v javnem življenju tudi v zaprtih prostorih vedno manj.
Razlike med šolami
In medtem ko je naš vsakdan vse bolj videti tak, kot je bil pred prihodom zahrbtnega virusa, v državnih ustanovah napenjajo možgane ob vprašanju, kako upoštevati »obvezna« priporočila in delovanje javnih institucij kljub temu čim bolj odpreti. Najbolj na udaru so, razumljivo, še vedno šole in vrtci. Zaradi priporočila NIJZ, da so za vstop v šolo maske obvezne pri vseh starejših od 12 let, je nastalo kar nekaj zmede, saj so nekatere šole učencem in učenkam šestega razreda, ki so stari bodisi 11 bodisi 12 let, dovolile, da v šolo prihajajo brez mask, spet druge pa ne. Tako v nekdanji ljubljanski občini Bežigrad v radiju enega kilometra najdemo tri šole, od katerih dve za učence in učenke šestega razreda v skladu s priporočili ne zahtevata mask, na eni pa jih vodstvo šole v skladu s priporočili zahteva. Ker se starši in učenci obeh šol srečujejo na igrišču in se pogovarjajo, je seveda hitro nastal zaplet. »Vsi otroci so enakovredni. Nihče jih nima pravice razlikovati glede na videz, barvo kože, spol, jezik, vero, narodnost ali prepričanje. In tudi ne glede na starost ter na to, na katero šolo hodijo,« nam je povedala mama 11-letnika, ki meni, da bi morali tudi njenemu otroku omogočiti, da v šolo hodi brez maske.
Katerega od staršev boš izbral?
Številne pomisleke in tudi kakšno dvignjeno obrv je povzročila odločitev ene od osnovnih šol, ki je dijake devetih razredov najprej razveselila z odločitvijo, da bodo organizirali valeto. A kaj, ko so jih hkrati obvestili, da lahko na slovesnost zaradi omejitve števila udeležencev javnih dogodkov povabijo le enega od družinskih članov. »Ali naj žena in jaz mečeva kovanec, postaviva mladinca pred odločitev, koga si (ne) želi gledati zraven? Naj gre en starš na predpisani sedež na eni strani travnika, drugi pa špega čez ograjo? Se 'žrtvujem', odstopim brez boja sedež otrokovi mami in grem z drugimi 70 neizbranimi starši čez cesto v oštarijo? Ali pa greva oba raje nekam sama in narediva križ čez valeto?« se je ob tej salomonski odločitvi spraševal oče enega od devetošolcev. No, kot se je izkazalo, so šli na nekaterih šolah celo dlje. »Pri nas starši sploh ne moremo biti prisotni. Bo šola najela snemalca in bo možen ogled prek povezav? Ne vem več, kdo je bolj ... Oni ali mi, ki to sprejemamo,« mu je namreč na družbenem omrežju odgovoril eden staršev.
Postavljeni pred vrata
Omejitve so poskrbele tudi za precej bizarno podobo Upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici. Da bi poskrbeli za primerno razdaljo med obiskovalci, so preprosto zaprli vrata čakalnic, državljane pa postavili pred vrata, ne glede na to, da v zadnjih dneh precej dežuje. »Najbolj me je presenetilo, da sem po tem, ko sem premražen vstopil v posvečene prostore, ugotovil, da so čakalnice popolnoma prazne. Nikjer nikogar. Najbrž smo lahko hvaležni, da so nam ven prestavili vsaj aparat za kavo,« nam je izkušnjo opisal eden od državljanov, ki je najprej porabil pol ure, da se je uradnikom najavil po telefonu, in nato še pol ure čakal na dežju, da so ga sprejeli.
