Združene države Amerike gorijo med rasno motiviranimi izgredi, ki so izbruhnili po policijskem umoru domnevno manjšega kriminalca, temnopoltega Georgea Floyda, v Minneapolisu.
V le nekaj dneh so se omejeni protesti konec tedna v eni od zveznih držav razplamteli po vsej državi. Prelevili so se v izgrede, izgredi v ropanje trgovin. Kako to razumeti, smo vprašali Bogomila Ferfilo, profesorja s fakultete za družbene vede, in Gala Krizmaniča, ekonomskega komentatorja Radia Študent.
Vprašanje rase v ZDA
»Ameriška policija je bila vedno pretežno bela, hkrati pa je bil poklic policista najbolj zanesljiva pot v srednji razred za ljudi brez višje izobrazbe, tudi po tem, ko so dobro plačana delovna mesta v industriji izginila. Plača policista v ZDA je namreč značilno precej visoka. Po drugi strani to družbeno razmerje tistih Afroameričanov, ki glede na svoje premoženje ali družbeno funkcijo spadajo v družbeno elito, ne zaščiti pred diskriminacijo,« Krizmanič razlaga, kako se ekonomski razlogi prevajajo v rasno neenakost, ki jo na svoji koži občutijo temnopolti.
»Prometni policist bo na primer belcu rekel: 'A veste, da ste prevozili rdečo luč?' medtem ko se bo pri temnopoltem vozniku ta interakcija pogosto začela z: 'Roke na armaturno ploščo, da jih lahko vidim.' Policisti to seveda utemeljujejo s tem, da jih skrbi za lastno varnost, ampak v resnici gre za rasno profiliranje, kjer policija predvsem mlajše temnopolte moške vidi kot bolj nevarne in jih zaradi tega obravnava drugače,« pravi Krizmanič.
Kako razlagati tatvine med protesti?
Ferfila ocenjuje, da je zadeva tokrat še bolj eksplozivna, saj »imajo 40 milijonov brezposelnih, milijone brezdomcev in črnske množice, ki so bile zdravstveno najbolj prizadete med epidemijo koronavirusa. Vse to je zagotovo povečalo eksplozivnost situacije, in zato so se protesti zelo razširili; dejstvo je, da ropanje in uničevanje trgovin kaže, da množica delno protestira iz ideoloških razlogov, veliko pa je tudi revežev, ki si tukaj nabirajo zaloge za domov.«
»To so bili v ogromni večini nižji sloji, ljudje na slabših delovnih mestih. V 40 odstotkih gospodinjstev z manj kot 40 tisoč dolarjev letnega prihodka je nekdo izgubil službo in to je izjemno pomeben dejavnik v protestih. To se vidi tudi v tem, da se protesti nadaljujejo med tednom, medtem ko bi sicer potekali le v petek zvečer,« dodaja Krizmanič.
Zakaj vojska ne želi zadušiti protestov?
Ameriški predsednik Donald Trump je guvernerje zveznih držav označil za »šibke« pri spoprijemanju s protesti in jim naročil, naj te zatrejo, ali pa bo to z redno vojsko storil sam. »Guvernerjem je na primer naročil, da morajo 'dominirati' na ulicah, in podobno. To so pogledi, ki so bili kar pogosti recimo v sedemdesetih in osemdestih, ko se je zgodila konservativna reakcija na družbeno burna šestdeseta. Trump je človek te dobe in je taka stališča zagovarjal zelo konsistentno tudi pred politično kariero,« pravi Krizmanič.
To ni prvič, da so »v takšnih rasnih nemirih uporabljene vojaške sile. Ameriški predsednik ima pravico uporabiti vojsko na ameriških tleh, za to ga pooblašča zakon iz leta 1807«, dodaja Ferfila.
Uporaba nacionalne garde v rasnih nemirih sicer ni nikakršna novost. »To so rezervisti in so pogosto napoteni na ulice v takih situacijah,« pojasnjuje Krizmanič. »Redna vojska, ki ji poveljuje Trump, pa je zelo redko uporabljena na tak način. Vidimo jo na primer ob naravnih katastrofah, spomnimo se na orkan Katrina, ne pa pri protestih. Edina izjema, ki se je lahko spomnim, je Little Rock v petdesetih, ko zvezna država ni hotela izvajati odločitve ustvnega sodišča o desegregaciji šol in je vojska zaščitila temnopolte študente.«
Vojska v ZDA med vsemi institucijami uživa največji ugled in tega ne namerava tvegati. Tako gre razumeti tudi proteste upokojenih častnikov zoper Trumpove pozive. »Predsedniki prihajajo in odhajajo, vojska pa ostane,« je dejal denimo upokojeni general marincev Martin Dempsey.
