Pahor je svoj stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko ustanovil novembra lani. Njegov cilj je, kot so takrat pojasnili v predsednikovem uradu, oblikovati stališča in priporočila, z njimi vplivati na odločevalce doma in v svetu ter z njimi seznanjati javnost.
Za člane odbora so bili imenovani klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar, nevladnik Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus z ministrstva za okolje in prostor, samostojni raziskovalec in podnebni aktivist Rok Krajnc, geograf in ekolog Dušan Plut ter raziskovalka z Instituta Jožef Stefan Andreja Urbančič.
Plut je za STA potrdil navedbe časnika Mladina, ki na svojih spletnih straneh navaja, da je bil ključni razlog za odstop Pahorjeva neodzivnost. "Pričakovali smo, da bo posredoval, da bi status nevladnih organizacij v okviru interventne zakonodaje ostal vsaj takšen kot v preteklosti," je dejal. Žal se to ni zgodilo, je dodal.
DZ je namreč v okviru protikoronske zakonodaje, ki jo je sprejemal s ciljem blažiti posledice epidemije covida-19, med drugim zaostril pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. S tem naj bi preprečili zavlačevanje pri investicijah, ki bodo po prepričanjih vlade ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije.
S tem se je praktično izničil eden od zelo pomembnih demokratičnih mehanizmov, je opozoril Plut in dodal, da si česa takšnega Slovenija ne bi smela privoščiti tudi zato, ker je podpisnica mednarodnih podnebnih sporazumov.
