Poslanci so zavrnili vse štiri predloge sklepov opozicijskih poslanskih skupin Levice, SD, LMŠ in SAB, na zahtevo katerih je bila sklicana nujna seja, ki je trajala vso noč do zgodnjih jutranjih ur. V njih so med drugim spremni dopis ministra Logarja označili kot pristranski in politično motiviran dokument, ki pomeni spodkopavanje pravne države in posega v neodvisnost sodstva v Sloveniji. Pozvali naj bi tudi vlado, da spremni dopis umakne in se Evropski komisiji opraviči. Vse štiri sklepe so v odboru za zadeve EU zavrnili z devetimi glasovi proti sedmim; v OZP pa z 11 proti sedmim.
Realna dejstva za Evo Irgl
V razpravi so poslanci SDS trdili, da poslanci levice niso pojasnili, kaj je minister storil narobe ter da sta ugled države (s "protipismom") blatila evropska poslanca Klemen Grošelj in Irena Joveva in ne minister. Poslanka Eva Irgl (SDS) je ocenila, da je namen seje napad na ministra Logarja in ne izboljšanje stanja v pravosodju ali varovanje ugleda Slovenije. Ocenila je, da je minister v dopisu predstavil realna dejstva.
Branko Grims (SDS) je opozicijske stranke obtožil, da imajo dvojna merila, pri tem pa izpostavil "peticijo 571", ki je bila poslana v tujino in je po njegovih besedah pomenila blatenje Slovenije. Gre za peticijo iz leta 2008, da tedanja prva vlada pod vodstvom Janeza Janše izvaja pritisk na medijsko svobodo v Sloveniji. Grims je zavrnil kritike glede približevanja višegrajske skupine, ker da je neločljiv del Evrope, "levičarje" pa obtožil, da njihova politika temelji na predsodkih do Janše, madžarskega premierja Viktorja Orbana in Poljakov.
Dopis kot osebno pismo?
Predstavnik sovlagateljev zahteve Matej T. Vatovec (Levica) je opozoril, da se minister v nastopu na seji v sredo ni odzval na kritike zaradi neodziva MZZ na Orbanovo slikanje ob zemljevidu Velike Madžarske. Opozoril je, da gre za kontinuirano dejanje Madžarske - ki so ga storili tudi predstavniki Fidesza in dvakrat madžarska veleposlanica v Sloveniji - in ki ga suverena država ne bi smela tolerirati.
Logar je po koncu razprave odgovoril, da je to komentiral že v OZP, dvakrat pa na poslanska vprašanja. Izpostavil je, da je sodelovanje z višegrajsko skupino zapisano tudi v strategiji zunanje politike.
Andrej Rajh (SAB) je izrazil zgroženost nad tekom razprave, sicer pa Logarja kritiziral, ker si je vzel pravico komentirati medresorsko usklajeno poročilo. Opozicijski poslanci so tudi izpostavili, da dopis ministra ne more biti osebno pismo, saj kot zunanji minister predstavlja stališča države.
Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da je dopis ministra "stvar olike v mednarodni politiki" ter da v njem samo dodatno opozarja na probleme pravosodja. Glede razprave o Madžarski pa je menil, da se z njo poslanci sramotijo ter izpostavil potrebo po sožitju obeh narodov v Prekmurju in Porabju.
Več poslancev opozicije je tudi opozorilo na pozno uro sklica skupne seje, ki se je začela v sredo ob 19. uri Marko Koprivc (SD) je tako menil, da s tem skušajo utišati poslance, kar pa jim ne bo uspelo.
Jerca Korče (LMŠ) je opozorila, da so se koalicijske stranke "potegnile nazaj" pri distanciranju od Logarjevega dopisa. Tudi ona je, tako kot njen strankarski kolega Nik Prebil, opozorila, da dopis ne more biti osebno mnenje ministra ter da sta se evropska poslanca Grošelj in Joveva samo odzvala na ta njegov dopis.
Minister Logar je po koncu razprave ocenil, da je pokazala, da njegov spremni dopis poročilu ni sporen in da so razlogi za razpravo drugje. Zatrdil je, da ne obrekuje v tujini, da pa sta to storila omenjena evropska poslanca.
Poudaril je, da je odstavek, v katerem navaja probleme v pravosodju - ki so, kot je zapisal, omajali zaupanje ljudi v pravosodni sistem, ki je po podatkih Eurostata med najnižjimi v državah EU - zapisal v pretekliku. Tako ni v ničemer v nasprotju s tem, kar sta predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič dejala v sredo na skupni seji.
Obsodili pa pismo Joveve in Grošlja
Odbora DZ pa sta podprla sklepa vladne koalicije, tudi z obsodbo pisma evropskih poslancev LMŠ.
Odbora državnega zbora za zunanjo politiko sta podprla sklepa poslanskih skupin vladnih SDS, SMC, Desus in NSi - z devetimi glasovi za in 7 proti v odboru za zadeve EU ter 12 glasovi za proti 6 v odboru za zunanjo politiko (OZP).
V prvem sklepu odbora menita, da je javno pismo, ki sta ga 12. maja 2020 na Evropsko komisijo v zvezi s poročilom o vladavini prava in stanju v pravosodju naslovila evropska poslanca LMŠ izrazito pristransko in politično motiviran dokument, ki je namenjen spodkopavanju ugleda Slovenije in je v neskladju z deklaracijo o zunanji politiki Slovenije.
Gre za pismo, ki sta ga evropska poslanca Joveva in Grošelj naslovila na evropska komisarja Didierja Reyndersa in Vero Jourovo v zvezi s spremnim dopisom ministra Logarja poročilu o stanju v pravosodju. V njem sta med drugim zapisala, da dopis vsebuje zavajajoče navedbe in stališča stranke SDS.
V drugem sklepu pa odbora pozivata, da se v luči pandemije covida-19 in v nuji po tvornem sodelovanju v času priprav na predsedovanje EU v drugi polovici 2021 preseže delitev opozicija-pozicija z aktivnim zavzemanjem za tvorno sodelovanje na področju evropskih in zunanjih zadev.
