V ponedeljek zvečer je v državnem zboru potekala nujna seja odbora za zdravstvo, ki jo je v strahu, da bi se nam pravice, ki izhajajo iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, drastično zmanjšale, sklicala stranka Levica. Kot so zapisali v tej stranki, naj bi generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj ministrstvu za zdravje predlagal krčenje seznama storitev, s katerega naj bi umaknili bolnišnično prehrano, nenujne reševalne prevoze, zobozdravstvo za odrasle in oftalmološke storitve.
Zanikanje
Ker smo v preteklosti že pisali o omenjeni temi in so na ZZZS že zanikali, da bi ministrstvu predlagali kakršnokoli zmanjšanje obsega pravic, nas je zanimalo, zakaj govorice o tem ne potihnejo. Z vprašanji smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, kjer so nam povedali, da ne razmišljajo o zmanjšanju pravic in da jih ni predlagal ne ZZZS ne ministrstvo, ki je edino, ki bi s spremembo zakonodaje to lahko storilo. A v Levici menijo, da je izjava, ki jo je direktor ZZZS Marjan Sušelj konec aprila dal za enega od slovenskih časnikov in v kateri je dejal, da so »ministrstvu za zdravje predlagali, da bi razširjeni strokovni kolegij po dejavnostih prevetril klinične smernice in določil, katere storitve za ugotovitev zdravstvenega stanja pacienta je na določenem področju smiselno izvesti in katere nimajo dodane vrednosti«, dokaz, da se pripravlja krčenje pravic. Kljub zanikanju ZZZS in ministrstva za zdravje v Levici trdijo, da naj bi se nam obetala izločitev bolnišnične prehrane, nenujnih reševalnih prevozov, zobozdravstva za odrasle in oftalmoloških storitev s seznama pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.
O ukrepih morda jeseni
Kot je na zasedanju odbora za zdravstvo povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, so na ministrstvu za zdravje v okviru protikoronske zakonodaje poskrbeli, da je financiranje zdravstva nemoteno. A ob tem povedala, da novih ukrepov ne bo do jeseni. Do 31. avgusta namreč pričakujejo polletno finančno poročilo ZZZS, in če bi iz poročila izhajalo, da je prišlo do večjega primanjkljaja, bi moral ZZZS pripraviti sanacijski načrt. Kot je torej razbrati iz uradnih izjav, vsaj do jeseni ni pričakovati krčenja pravic, a nihče noče zanikati, da se kaj takega ne more zgoditi.
Denarja bo premalo
Že zdaj je namreč jasno, da bo zdravstvo potrebovalo krepko finančno spodbudo. Kot je pojasnil generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj, bodo po njihovih ocenah prispevki ZZZS letos manjši za 205 milijonov evrov, in če država ne bi sprejela nobenih ukrepov, bi jim grozilo okoli 100 milijonov evrov minusa, kar pomeni, da ne bi mogli plačati dveh tretjin decembrskega programa. Na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da bodo iz državnega proračuna v letošnjem letu morali v javno zdravstveno blagajno dodati 164 milijonov evrov izpada prihodkov zaradi manj vplačanih prispevkov in za kritje bolniških odsotnosti.
Zavrnjeni predlogi
Predlaganih sklepov Levice, da vlada prepreči krčenje košarice pravic, da se pripravi zakonska podlaga za dodatno financiranje tako ZZZS kot zdravstvenih zavodov ter da se ministrstvu za zdravje predlaga, naj v 30 dneh pripravi zakon za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos teh sredstev v obvezno zdravstveno zavarovanje, pa člani odbora večinsko niso podprli.
