Nobenega dvoma ni, da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna. Še več: rezultati so nadpovprečni, je na današnji novinarski konferenci dejal minister za zdravje Tomaž Gantar, obenem pa izrazil obžalovanje, da nekateri mediji dvomijo v strokovnost glede sprejetih ukrepov, sploh v zvezi z oskrbovanci domov za starejše. Gre namreč za populacijo, ki je takšnim epidemijam najbolj izpostavljena.
Od 18.800 je bilo okuženih 1,7 odstotka oskrbovancev, je poudaril in dodal, da so imeli velike težave le v treh domovih, in sicer v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru, pa še to takoj na začetku epidemije. Sejanje nemira in strahu med ljudi glede obravnave starejših občanov med epidemijo je torej po Gantarjevih besedah povsem neupravičeno.
Priprave na drugi val
Direktor klinike Golnik Aleš Rozman: Vsi iz domov za starejše, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so ga tudi dobili.
Kako zgodbo v zvezi z domovi za starejše vidi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je nato predstavila državna sekretarka na tem ministrstvu Mateja Ribič. Kot je dejala, so domovi za starejše od zunaj večinoma predstavljeni le kot institucija, v kateri bivajo starejše osebe in v kateri se zagotavljajo storitve institucionalnega varstva. "A so veliko več, za stanovalce predstavljajo dom, intimni prostor in prostor, kjer se počutijo varne," je dejala. Pojasnila je še, da v 90 odstotkih od 102 domov v Sloveniji okužb ni bilo, kar pomeni, da so bili ukrepi za preprečevanje širjenja uspešni. Tako kot v drugih država, so se v prvem valu tudi v Sloveniji pojavila nekatera žarišča. Gre za domove v Metliki, Šmarju pri Jelšah, Ljutomeru in do neke mere v Hrojulu in v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik.
Ribičeva je dejala, da se situacija trenutno umirja, vse aktivnosti pa so usmerjene v prihodnost. Trenutno poteka priprava načrta za preprečevanje širjenja okužbe v primeru drugega vala. V pripravo je vključena stroka, načrt pa bo vključeval smernice, protokole in usmeritve, ki naj bi jim izvajalci sledili v primeru drugega vala.
Vsi ne potrebujejo hospitalizacije
Državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Mateja Lopuh je pojasnila, da se paliativne oskrbe še vedno drži zlovešč prizvok, a je njeno primarno poslanstvo to, da se bolnik nauči živeti z boleznijo, da se zaveda, da je bolezen neozdravljiva, in da se tega zavedajo tudi njegovi bližnji, v kolikor je to bolnikova želja. Poudarila je, da si bolniki včasih ne želijo bolnišničnega zdravljenja. »To pravico imajo in to pravico moramo ves čas upoštevati,« je poudarila.
Vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je naslovila očitke, da je bilo za starostnike slabo poskrbljeno in da jih niso dovolj pogosto premeščali v bolnišnice. Ob tem je poudarila, da za številne bolnike sprejem v bolnišnico ni potreben, ne glede na starost. Je pa treba sprejeti, da v domovih starejše živi veliko ljudi, ki se jim življenje ne izteka. Takih ljudi ni smiselno premeščati.
Ob tem se je treba zavedati, da je zdravljenje v bolnišnicah tvegano, sploh upoštevaje psihični vidik.
"Za celostno razumevanje je treba povedati, da je prav v domovih v Sloveniji umrlo, podatek se nanaša na 20. maj, 52 odstotkov vseh umrlih v državi, dodatnih 29 odstotkov so prispevale smrti stanovalcev, ki so umrli v bolnišnicah," je dejala Beovićeva.
V domovih za starejše je umrlo 52 odstotkov vseh umrlih za covidom-19 v Sloveniji. Med oskrbovanci domov starejših je bila smrtnost 26-odstotna, med tistimi, ki so jih premestili v bolnišnice, pa 57-odstotna. Pri nas je v bolnišnici od vseh umrlih stanovalcev umrlo 36 odstotkov vseh umrlih stanovalcev domov. Med stanovalci domov za starejše je bila v Sloveniji smrtnost v celoti 26-odstotna. Med tistimi, ki so bili premeščeni v bolnišnico, pa 57-odstotna, kar govor v prid temu, da kljub premestitvi v bolnišnici vsem ni bilo mogoče pomagati. Dobrih primerjav s tujino še ni. Številke sicer nikjer niso vzpodbudne.
Tudi ona je poudarila, da je epidemija v domovih starejših zamejena. Beovićeva je zato prepričana, da so v slovenskem merilu rešili kar precej življenj.
Poudarila je, da v prihodnje okuženih oskrbovancev ne bodo premeščali v bolnišnico, ker bi to potrebovali, temveč zato, da bi razbremenili dom za starejše, v katerem so se okužili.
Ne gre za sezname za odpis, temveč povzetke za pomoč dežurnemu zdravniku
Sicer pa so današnji gostje vsi po vrsti zavrnili navedbe, da so domovi za starejše prejeli tako imenovane "sezname za odpis." Kot je pojasnila Beovićeva, je najverjetneje govora o informacijah, s katerimi se seznani zdravnika na urgentnem oddelku. Da bi kdor koli izdal kakršno koli navodilo, da je treba vse domove "striažirat v dveh dneh," s tem sama ni seznanjena. Rozman jo je dopolnil, da ne gre za nikakršne sezname, ki bi preprečevali, da nekdo pride v bolnišnico, temveč zgolj za zapisek za dežurnega zdravnika, da ve, kako v dani, nujni situaciji, lahko tudi sredi noči, ukrepati.
Enako je pojasnila Lopuhova, ki je dejala, da so pričakovali, da bo naenkrat veliko število okuženih, dežurni zdravnik pa bo soočen s težavno situacijo, ko ne bo uspel pregledati vseh kartonov in pridobiti vseh informacij, ukrepati pa bo treba hitro. Potrdila je, da so domske zdravnike resnično prosili za kratke povzetke, torej za izpis diagnoz in kratek opis zdravstvenega stanja njihovih varovancev. Ne gre za noben "odstrel" določenih varovancev, temveč za pomoč za zdravnika, da lahko, ko pride ponoči in je lahko soočen z bolnikom, ki še komaj diha, ukrepa hitreje in boljše.