Tako svetovni kot slovenski turizem je zaradi koronavirusa doživel udarec, od katerega si bo le stežka opomogel. Gre za panogo, ki po ocenah Svetovnega potovalnega in turističnega sveta pomeni kar 12,3 odstotka vsega slovenskega gospodarstva in ki neposredno in posredno daje kruh kar 110.000 ljudem. Uradni podatki statističnega urada sicer pravijo, da je v Sloveniji v turizmu zaposlenih okoli 60.000 ljudi in da neposredno ustvari približno šest odstotkov slovenskega BDP, torej je ta dejavnost za Slovenijo izjemnega pomena. Kot že vsi dobro vemo, se je vlada odločila vsakemu polnoletnemu posamezniku nameniti 200 evrov in vsem mlajšim po 50 evrov, s katerimi nas spodbuja k preživljanju dopusta doma. Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma bo tako dobila 500 evrov. Vprašanje je, kaj si bosta Janez in Micka s podmladkom lahko za ta denar privoščila ...
Kam z vavčerjem?
Vprašanje je, ali bodo ponudbo, ki je namenjena tujim gostom, ki v povprečju zapravijo 178 evrov na dan, ponudniki nočitev znali prilagoditi slovenskemu gostu, ki zapravi 81 evrov na dan.
Ob pregledu trenutne ponudbe na strani Booking.com lahko ugotovimo, da si družinica lahko za 500 evrov na primer privošči sredi julija pet nočitev v apartmaju s tremi zvezdicami v Kranjski Gori ali pa v tem kraju preživi vikend v hotelu. V Piranu bo morala družinica za petdnevno bivanje v apartmaju že doplačati vsaj sto evrov, v Portrožu za ta denar sicer lahko najdejo apartma z lepim razgledom, a bodo morali pri hoji do plaže precej razgibati ude. Tako kot v Kranjski Gori tudi na Obali nekajdnevna namestitev v hotelih precej presega vrednost vavčerjev. Če upoštevamo smernice, ki jih je podal Matej Lahovnik, eden glavnih snovalcev vladnih ukrepov, da so vavčerji namenjeni temu, da si vsak Slovenec in Slovenka privoščita dan ali dva oddiha, pa za ta denar na Obali družina najde tudi zgledno hotelsko namestitev. Vikendpaket v enem od wellness hotelov v Portorožu ta trenutek stane le 373 evrov. Cenovna razmerja so bolj ali manj podobna v vseh turističnih krajih po Sloveniji. Vprašanje je torej, ali ima Slovenija dovolj cenovno ugodnih turističnih zmogljivosti za povprečnega slovenskega gosta. Kakšna bo podoba turizma poleti, bo torej v veliki meri odvisno tega, ali se bodo turistični kraji prilagodili povprečnemu slovenskemu turistu, ki v tujini na primer zapravi 81 evrov na dan, ali bodo od nas pričakovali, da jih zapravimo po 178, kolikor pri nas zapravijo tuji gosti, oziroma celo po 264 evrov, kolikor jih na dan v Sloveniji v povprečju pustijo gosti iz neevropskih držav (vir: Surs).
Povprečen slovenski turist
Podatki statističnega urada kažejo, da le 55 odstotkov Slovencev, ki se odpravijo na počitnice, te preživlja tako, da plačujejo za namestitve, kar 45 odstotkov pa jih ima bodisi lastno počitniško bivališče bodisi gredo na počitnice k prijateljem ali sorodnikom. Sedemindvajset odstotkov Slovencev si počitnic zaradi revščine niti ne privošči, zaradi težke ekonomske situacije bo ta številka najbrž še narasla. Statistični podatki namreč razkrivajo, da plačilo namestitve, torej tisto, kar nam subvencionira država, predstavlja le od 40 do 50 odstotkov stroškov dopusta. Ostalo so stroški prevoza, hrane in dodatnih aktivnosti in ne nazadnje tudi turistične takse, ki je lahko za večje družine znaten strošek. V najbolj priljubljenih turističnih krajih namreč skupaj s promocijsko takso znaša kar 3,13 evra na osebo na dan. Štiričlanska družina tako za petdnevno bivanje plača več kot 60 evrov takse, ki je vavčerji ne bodo krili.
Bo ležišč dovolj za vse?
Znesek, ki ga Slovenci običajno porabimo za plačilo namestitve, je 41 evrov na osebo na dan, če se odločamo za bivanje v hotelu ali v kampu, in 20 evrov na osebo na dan, če se odločamo za kampiranje. Ob tem je pomemben podatek tudi, da se 23 odstotkov Slovencev odloča za hotele, 23 odstotkov za sobe ali apartmaje, devet odstotkov pa jih kampira. Ostali, kot smo že zapisali, bivajo v svojih vikendih ali jih gostijo prijatelji in sorodniki. Povprečen dopust Slovenca traja nekaj malega več kot šest dni. Če predvidevamo, da tudi tisti, ki imajo lastne namestitvene zmogljivosti, vavčerjev ne bodo metali skozi okno, naj bi na tak ali drugačen oddih odšlo okoli milijon in pol Slovencev. Če se bomo držali svojih navad, to pomeni, da nas bo v apartmajih spalo okoli 350.000 in prav toliko v hotelih. V apartmajih imamo glede na podatke Sursa 86.000 ležišč, v hotelih nekaj več kot 55.000. Če bi k nam prišla še vsaj polovica vseh tujih gostov, ki so k nam prišli lansko sezono, bomo imeli že veliko gnečo. Pričakovati je, da bo pritisk na ponudnike poceni namestitev zaradi vavčerjev izjemen, in vsaj v tem delu lahko pričakujemo hitro zapolnitev kapacitet ter morda celo zvišanje cen v najbolj izpostavljenih mesecih, kot sta julij in avgust. Vprašanje pa je, ali se bodo povpraševanju prilagodili tudi v dražjih hotelih in pripravili vavčer pakete, ki bi jim zapolnili sobe, ki bi sicer brez premožnih tujcev ostale prazne.
