Razpravo na parlamentarnem odboru je v veliki meri zaznamovalo nedavno odmevno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Kot so napovedali, bodo, ko bodo dobili zahtevke za izplačilo, izplačali do 30 odstotkov sredstev.
Preostala sredstva naj bi izplačali po sprejetju rebalansa proračuna. Tudi danes je minister Vasko Simoniti nakazal, da bodo morali zaradi neizogibne recesije na novo ovrednotiti vse razpisne pogodbe. Pozive k zagotovitvi paketa pomoči medijem pa je komentiral z besedami, da ti ministrstvu nalagajo nekaj, kar je pravzaprav stvar medijskih lastnikov.
Posebej je izpostavil pozive Društva novinarjev Slovenije (DNS) po finančni pomoči medijem in novinarstvu. "Če se nekomu nekaj da, je treba nekomu nekaj vzeti," je dejal in vprašal DNS, komu naj ministrstvo in vlada vzameta potrebna sredstva. Dodal je, da je epidemija zagotovo prizadela tudi medije, zlasti lokalne, nikakor pa ne v tolikšni meri, kot želijo nekateri prikazati.
Simoniti je bil kritičen tudi do predlogov Sveta za radiodifuzijo. Dejal je, da predlogom za finančno pomoč niso priloženi konkretni podatki o izgubah medijev, odpuščanjih in zaposlenih na čakanju. Glede izplačil iz naslova medijskega razpisa je pristavil, da ministrstvo za kulturo ne namerava nikomur ničesar vzeti. Dodal je, da je finančna pomoč tudi v domeni gospodarskega ministrstva.
Mačehovski odnos države do medijev
V celoti so predloge sklepov odbora, ki so nastali na pobudo DNS in Sveta za radiodifuzijo, podprli v LMŠ, SD in Levici. Pri tem je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ministru Simonitiju očitala aroganten in ošaben odnos do medijske problematike. Dejala je, da od njega tudi ni dobila pojasnil o strateški pomoči ministrstva zlasti lokalnim medijem.
Željko Cigler (Levica) je izrazil upanje, da bo ministrstvo vendarle prisluhnilo težavam medijev, saj so mediji in medijski pluralizem "zaščitna oprema demokracije". Marko Bandelli (SAB) je v predlogih sklepov podprl le del, ki poziva ministrstvo, naj zagotovi izplačilo že dodeljenih sredstev iz medijskega razpisa, ter se zavzema za uvedbo digitalnega davka.
"Prav je, da država po svojih zmožnostih pomaga medijem," je poudaril Samo Bevk (SD). Alenka Jeraj (SDS) pa je bila kritična do predlogov sklepov. Po njenih besedah so bili napisani "zgolj v maniri, daj denar". Ocenila je, da so pričakovanja predlagateljev pretirana, saj ni mogoče pod naslovom epidemije čez noč rešiti težav medijskega prostora, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju.
"Medije po koronakrizi, o kateri smo dosledno, objektivno in celovito poročali, soočenje s pravo krizo v več pogledih še čaka. In razvite demokratične države so prepoznale, da so mediji del uspešnega spopada s koronavirusom, ne pa del nevarnosti," pa je opozorila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek. Po njenih besedah odločitev ministrstva glede medijskega razpisa kaže na mačehovski odnos države do medijev.
Sicer je bil v predlogih sklepov zapisan tudi poziv ministrstvu in vladi, naj paket pomoči vsebuje povečanje medijskega sklada vsaj na deset milijonov evrov. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik se je tudi zavzel za uvedbo vavčerskega sistema oglaševanja v radijskih programih z jamstveno shemo države za izdane vavčerje.
V Medijski zbornici pa so po besedah njenega predsednika Rajka Djordjeviča predlagali urgentno odobritev enkratne finančne pomoči, in to 70.000 evrov za izdajatelja radijskega programa, 100.000 evrov za izdajatelja televizijskega programa na lokalni ravni in 150.000 evrov za izdajatelja televizijskega programa na regionalni ravni.
