Kako dolgo, menite, da bo zdržala Janševa koalicija?
Do konca mandata – 41,8 %
Do poletja – 32 %
Do jeseni – 20,8 %
Do konca tega leta – 5,4 %
Ali menite, da lahko trenutna vlada pod vodstvom Janeza Janše zdrži pritiske, ki se zgrinjajo na njena pleča zadnje tedne? Priča smo bili sumljivim nabavam zaščitne opreme, ki so bile pospremljene z velikimi pritiski vladajoče politike. Trenutni epilog: interpelacija ministra Zdravka Počivalška. Sledilo je nezadovoljstvo ljudstva z vladnimi ukrepi za zajezitev koronavirusa. Ob prepovedi referendumov na »protikorona zakone« brez razprave v DZ so se slišali vzkliki o nedemokratičnosti. Ob tem se je po mnenju opozicije zgodilo tudi kršenje poslovnika DZ, zaradi česar so k odstopu pozvali predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Ves čas Janševe oblasti se vrstijo grobi napadi na drugače misleče in tiste, ki opozarjajo na nepravilnosti. Priča smo tudi množičnim protestom. Čeprav so demonstracije na kolesih mirne, imajo jasno zahtevo: odstop vlade. Krhanja koalicije se že kažejo tudi v razprtijah znotraj posameznih strank.
V tokratni anketi je dobrih 58 odstotkov sodelujočih menilo, da vlada ne bo zdržala do konca mandata, tistih, ki mislijo drugače, pa je slabih 42 odstotkov.
Igor Pribac, filozof in politični komentator
Po majski anketi je zaupanje v vlado padlo za več kot 25 odstotkov. Tak padec pomeni konec medenih tednov med vlado in ljudmi ter kar takoj tudi začetek spraševanja, koliko časa še ima pred seboj. Očitki glede nabave zaščitne opreme so zaboleli žepe davkoplačevalcev. Dolgoročno pa so morda vseeno pomembnejši očitki o orbanizaciji Slovenije, saj ministri SDS z agresivnimi čivki najedajo avtonomijo sodstva, novinarjev, epidemiologov, policije in nasploh ustrahujejo kritično javnost, ki je kljub temu čedalje bolj množična in glasna. Koalicijski partnerji so iz dneva v dan bolj talci traktorskega neformalnega delovanja SDS, kar je zanje, zlasti za Desus in NSi, lahko usodno na naslednjih volitvah. Če bo vlada zdržala do poletnih počitnic, bo jesen zelo vroča.
Andraž Zorko, soustanovitelj družbe Valicon, strokovnjak na področju javnomnenjskih in trženjskih raziskav
Za nami je precej razburljivih osem tednov. Mnogi ob zaključku prvega – upamo, da tudi zadnjega – vala epidemije ob sproščanju ukrepov in postopnem vračanju življenja v nekdanje tirnice pozabljajo na razmere iz prvih dveh tednov, na kaotičnost razmer in predvsem strah, ki je vladal v tistih dneh ob gledanju posnetkov iz Lombardije in pričakovanju najslabših scenarijev. Ocenjevanje potez vlade, ne samo nabave opreme, je nujno postaviti tudi v ta kontekst. Če so bile ob tem nepravilnosti in nezakonitosti, bodo pokazali čas in za to pristojni organi. Ta vlada je nastopila svoj mandat v izrednih razmerah, morala se je odzvati hitro, pri tem pa je imela namesto običajnih 100 dni le kakšnih 14 dni miru. Po drugi strani drži tudi, da že nekje od tretjega tedna epidemije dalje spremljamo tudi obračun ene od vladnih strank, SDS in njenega predsednika, z določenimi mediji, predvsem javno RTV, ter delom družbe, ki tej stranki odkrito nasprotuje. O »orbanizaciji« slovenske družbe ne moremo govoriti, to je precej pretiran izraz, za kaj takega bi morala imeti vladajoča stranka dvotretjinsko večino, kot jo ima Orban na Madžarskem. Je pa vsekakor zelo skrb vzbujajoč pojav zloraba uradnih kanalov komuniciranja vlade za prenašanje stališč ene, čeprav vladajoče stranke, raven komunikacije predstavnikov te stranke, javne diskreditacije novinarjev in predstavnikov civilne družbe ter pravzaprav vseh, ki to stranko kritizirajo ali ji odkrito nasprotujejo. Na preizkusu so tako predvsem ostale tri stranke v koaliciji in od tega – in samo od tega – je odvisno, kako dolgo bo zdržala ta koalicija in na kakšen način bo vladala v prihodnje.
Sebastjan Jeretič, strokovnjak s področja strateškega komuniciranja
Vlada je uspešno obvladala epidemijo in ohranila socialno stabilnost, zdaj pa pospešeno pripravlja ukrepe za okrevanje gospodarstva. Namesto pohval za dobro opravljeno delo pa je zdaj seveda v središču pozornosti vprašanje, kako je potekala nabava medicinske opreme. Pri tem se ni počakalo na revizijo računskega sodišča, temveč na podlagi nekaj medijskih prispevkov že obtožilo udeležene za hud kriminal. Delno je za to kriva tudi vlada, ker v tistem najbolj hektičnem obdobju ni dovolj pozornosti namenila sprotnemu strateškemu komuniciranju in je zato pustila prosto pot opoziciji, da ji zdaj po zaključenem spopadu z epidemijo očita, da so v tisti zmedi zlorabili svoj položaj in se okoristili. Tu je vlada vsekakor lahka tarča, saj gre za nekaj, kar slovensko javnost najbolj razburi. Poleg tega zaradi odnosa medijev do nje z odgovori na vse očitke čaka na parlamentarno razpravo, s tem pa pušča opoziciji in medijem pomembne tedne za utrjevanje negativnega javnega mnenja.
Poseben kontekst za koalicijo in v veliki meri tudi za najbolj kritičen del opozicije ter javnega mnenja pa je seveda politična agenda vladajoče SDS. Ta stranka že leta brezkompromisno vodi svojo politiko, ki temelji na razumevanju trenutnega režima in na viziji druge republike, v katero bi radi preobrazili Slovenijo. Pri tem se stranka ne zmeni za javno mnenje in svojega delovanja ne prilagaja z namenom, da bi se prikupila dodatnemu volilnemu telesu, temveč preprosto sledi svoji resnici ne glede na posledice. To je seveda najbolj zahtevno za koalicijske partnerice, ki so zaradi tega pod izjemnim pritiskom. In prav od manjših koalicijskih partneric bo odvisno, ali bodo zdržale ta pritisk in nadaljevale z vlado, ki po obvladovanju epidemije zdaj pripravlja pomembne strukturne reforme na številnih področjih. Ne verjamem namreč, da bo SDS korenito spremenila svojo politiko, in bo zato rok trajanja te vlade odvisen prav od živcev koalicijskih partnerjev. Če bodo na prvo mesto postavili velike načrtovane ukrepe in ob tem uspeli pomiriti svoje volilno telo, lahko vlada zdrži tudi do konca mandata. Vsekakor je pred nami politično zelo zahtevno obdobje.
