Ustavno sodišče bo v prihodnjih mesecih delalo s polno paro. Že v sredo je začelo obravnavo pobude za oceno ustavnosti odloka o omejitvi gibanja in dveh členov »protikorona« zakonodaje, ki policiji dajeta dodatna pooblastila. Vložili so jo poslanci štirih opozicijskih strank.To je le vrh ledene gore zadev, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije in njenih posledic, ki so že na mizi najvišjega organa sodne oblasti. Do zdaj je namreč prejel že 85 pobud za presojo ustavnosti zakonov, odredb, odlokov in drugih ukrepov, sprejetih v času epidemije. Podobna zgodba je na upravnih sodiščih. Tudi ta so zasuta z zahtevami za pravno varstvo zaradi odločb in drugih aktov, sprejetih po »protikorona« zakonodaji, ki naj bi kršili ustavne pravice ljudi.Pregled in analiza pobud za oceno ustavnosti, ki so ju opravili na Necenzurirano.si, razkrivata, da bodo zadeve iz obdobja epidemije delo ustavnega sodišča bremenile še več let.
Največ pobud zaradi znižanja plač
Ob izbruhu epidemije covida-19 je začel veljati kup novih predpisov. Slovenska vlada in državni zbor sta v tem času sprejela 34 zakonov, odredb, odlokov in sklepov, povezanih z zajezitvijo epidemije in njenih posledic. Veliko večino so napisali in sprejeli na hitro, pogosto celo brez razprave, zaradi česar so si posamezni členi prihajali v nasprotja. To se utegne v nekaterih primerih državi povrniti kot bumerang.Kateri ukrepi za zajezitev epidemije so ustavno sporni po oceni največjega števila vlagateljev pobud?
Iz analize je razvidno, da je to zakon o interventnih ukrepih, ki funkcionarjem za 30 odstotkov znižuje plače do konca epidemije. Samo na dva člena, ki urejata funkcionarske plače, je bilo do zdaj vloženih 48 pobud za oceno ustavnosti, torej več kot polovica vseh, ki jih je prejelo ustavno sodišče. S tem zakonom so se plače znižale predsednikoma republike in vlade, ministrom, poslancem državnega zbora, predsedniku računskega sodišča, varuhu človekovih pravic, predsedniku državne revizijske komisije in predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije. Izjema so sodniki in župani, ne pa tudi tožilci, ki so med vlagatelji ustavnih pritožb. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je bilo znižanje v nasprotju z ustavo, jim bo država morala poravnati razliko do prejšnjih plač.
Dokumenti: Hojs ni ubogal ustavnega sodišča
Nekateri predpisi so se medtem spreminjali, največkrat odlok o omejitvi gibanja, ki ga je ustavno sodišče že obravnavalo. Sredi aprila ga je delno zadržalo. Vladi je naložilo, da mora na sedem dni s pomočjo stroke preverjati, ali so uvedeni ukrepi še potrebni za doseganje ciljev.
Tega sicer vlada ni storila, kar razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili. Po enem tednu od sklepa ustavnega sodišča so namreč z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pisno zaprosili ministrstvo za zdravje, naj sporoči, kako ga lahko začnejo izvrševati. Do tedaj bi morali na NIJZ že drugič preveriti, ali mora odlok še veljati ali pa ga je zaradi zmanjševanja števila okuženih mogoče odpraviti. Prejeli so odgovor, da je za to pristojno ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs. Še isti dan je vlada odpravila sporni člen odloka, ki ga je zadržalo ustavno sodišče. Takrat je NIJZ še vodil Ivan Eržen. Identitete vlagatelja pobude niso razkrili, kar je razjezilo Hojsa. Trije ustavni sodniki so takrat v ločenem mnenju zapisali, da je javna razprava o tej zadevi »presegla sprejemljive meje«, pri tem pa poimensko izpostavili notranjega ministra.
Bo Janševa vlada odobrila finančni načrt?
Do zdaj je ustavno sodišče obravnavalo še eno zadevo, vezano na epidemijo. Šlo je za pobudo, ki jo je kot prvo prejelo na mizo že 18. marca. Vlagatelj je zahteval oceno ustavnosti dveh odlokov, s katerima je vlada zaprla šole in zaustavila javni promet. Ustavno sodišče, ki ga vodi Rajko Knez, je pobudo zavrnilo. Od takrat do danes so ustavni sodniki na mizo dobili še 83 pobud – v povprečju več kot dve na delovni dan. Vsako morajo obravnavati posebej in absolutno prednostno, torej v najkrajšem možnem času.
Število zadev, povezanih z epidemijo, je že blizu petim odstotkom števila vseh zadev, ki jih je lani obravnavalo ustavno sodišče. Od okoli 1700 jih je rešilo skoraj 1300, med temi je bilo skoraj 80 precedenčnih odločb, torej takšnih, ki prinašajo novo sodno prakso. Na ustavnem sodišču so že pred časom napovedali, da bodo zato vladi pred poletjem poslali finančni načrt za leto 2021, ki bo predvidel tudi povečanje števila zaposlenih. O tem bo odločala vlada. Njen predsednik Janez Janša je že prejšnji mesec zaradi delnega zadržanja odloka o omejitvi gibanja ostro napadel aktualno sestavo ustavnega sodišča. Označil jo je za »najbolj spolitizirano v zgodovini«.
Povzetki ustavnih pritožb:
