Poljčane

Stanovalci domov za starejše so se znašli v navzkrižnem ognju

Mojca Vtič / Štajerski tednik
8. 5. 2020, 06.52
Deli članek:

Te dni smo priča svojstvenemu slovenskemu športu – obkladanju med pristojnimi za socialno varstvo starejših na eni strani in politiki na drugi.

Shutterstock
Stanovalci domov upokojencev so najranljivejša in z vidika covida-19 trenutno najbolj problematična struktura družbe.

Primere okužb so zabeležili v številnih domovih. Številke so, meni predsednik sveta stanovalcev Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Miroslav Aleksander Kolenko, posledica neprimerne obravnave obolelih za covidom-19. »Za stanovalce domov starejših velja druga – nova doktrina ukrepanja ob obolelosti. Domove preurejate v negovalne bolnišnice in to bi še nekako razumeli, vendar pa ne razumemo, da slednji postajajo infekcijske bolnišnice,« je v javnem pismu ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju in ministru za zdravje Tomažu Gantarju dejal Kolenko. Tovrstno preoblikovanje domov je, meni predsednik sveta stanovalcev, še posebej strokovno vprašljivo, predvsem z vidika kakovosti obravnave obolelih v domovih. Ocenjuje namreč, da so prostori v domovih neustrezni za tovrstno nego, da primanjkuje potrebne medicinske opreme in da so kadrovske zasedbe podhranjene, pod vprašajem pa je tudi, v kolikšni meri so zaposleni usposobljeni za tovrstno obravnavo in zdravljenje.

Starostniki si želijo človeka vredno obravnavo

Ob tem pa predsednik sveta stanovalcev opozarja tudi na duševne stiske, ki jih povzroča izolacija. Tako poljčanski kot bistriški (in še marsikateri drugi) dom sta za obiskovalce namreč zaprta že od 14. marca. »Nihče nas ne vpraša po našem počutju. Veste pa, da smo v nekaterih domovih praktično že več kot dva meseca v samoizolaciji. Edini naši sogovorniki, ki nam ostajajo, so snažilke, bolničarke, medicinske sestre, socialne delavke, delavci v kuhinjah, vodstveno in drugo osebje, ki vzorno skrbi za nas v času osamitve. Da, to so naši dragoceni terapevti.« Dodal je, da se stanovalci zavedajo, da se bodo morali ukrepi v domovih tudi po koncu epidemije bistveno spremeniti v smislu omejevanja mnogih zdajšnjih praks. »Na vse to smo pripravljeni, nismo pa pripravljeni na razmišljanja, da so kljub prostim kapacitetam v infekcijskih oddelkih bolnišnic stanovalci zdravljeni v domovih, ob vsej bedi, ki tako zdravljenje objektivno pogojuje.«

STA
Infekcijski oddelki po nekaterih bolnišnicah v državi so popolnoma prazni.

Neumna navodila stroke – zaščitna oprema le v rokovanju z vidno obolelimi

Zaposlena oseba v šmarskem domu, kjer je večina starostnikov okuženih, je jasno povedala, da se simptomi virusa pokažejo šele peti dan in še to le z blago vročino. Kar pomeni, da se do dneva, ko so simptomi prepoznani, okužba lahko prenese že na druge, in da je bila edina možnost za zajezitev širjenja virusa izolacija na sobo, vendar temu predlogu stroka ni prisluhnila. Zavrnila je, da je bila za neobvladano širjenje bolezni kriva zaščitna oprema ali delo zaposlenih. »Naše vodstvo nam je priskrbelo resnično vse potrebno, imeli smo plašče, rokavice, maske, očala in zadevo smo obvladali do trenutka, ko je osebju na pomoč priskočila zdravstvena stroka iz Celja. Takrat nam je bilo pojasnjeno ali, bolje rečeno, odrejeno, da je vsa ta zaščitna oprema nujna le pri rokovanju z obolelimi stanovalci in torej ne tistimi, ki še ne kažejo znakov okužbe. A če se znaki pokažejo šele peti dan in ob dejstvu, da je bolezen zelo nalezljiva, potem je jasno, zakaj je obolela večina zaposlenih, in to, da ni okuženih le 30 stanovalcev od 200.«