Dan pred razglasitvijo epidemije, 12. marca, je Umar ob veliki negotovosti zaradi širitve novega koronavirusa znižal napoved gospodarske rasti za letos s tri na 1,5 odstotka, manj kot dva tedna pozneje pa je napoved še poslabšal, in sicer na šest- do osemodstotno krčenje BDP.
Zdaj je Umar pripravil dokument z naslovom Scenarij covid-19, v katerem je zapisal, da bi se BDP v primeru veljave strogih omejevalnih ukrepov do konca maja, kar pomeni več kot dva meseca zastoja aktivnosti v nenujnih storitvenih dejavnostih in precejšen padec velikega dela industrije, letos znižal za 8,1 odstotka.
Ob postopnem okrevanju, ki bi se začelo v drugi polovici letošnjega leta, bi se BDP leta 2021 zvišal za 3,5 odstotka in bi ostal nižji kot pred izbruhom epidemije leta 2019, piše v dokumentu, s katerim se je danes seznanila vlada.
Zaščitni ukrepi šok za gospodarsko aktivnost
Pandemija covida-19 v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi pomeni velik negativen šok za gospodarsko aktivnost v Sloveniji, drugih evropskih državah in na globalni ravni, je pojasnil Umar. Po najnovejših ocenah je svetovno gospodarstvo že vstopilo v recesijo, ki bo najmanj tako resna kot leta 2009, okrevanje pa bo ključno odvisno od nadaljnjega širjenja in trajanja pandemije ter od intervencij ekonomskih politik.
Doslej sprejeti zaščitni ukrepi so v Sloveniji in drugih državah vplivali na zaustavitev poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežili aktivnost industrije in ostalih storitvenih dejavnosti. Za omilitev negativnih posledic za prihodke gospodarstva in prebivalstva je vlada sprejela vrsto ukrepov, kar pa padca BDP ne bo preprečilo.
Urad je ta scenarij pripravljal v razmerah visoke negotovosti in hitro spreminjajočih se razmer, zato se ob zaostrovanju razmer lahko že v nekaj tednih spremeni. Scenarij predpostavlja, da bodo strogi omejevalni ukrepi, ki so bili uvedeni v marcu, v veljavi do sredine leta. Zatem bi se razmere postopno normalizirale, gospodarstvo pa bi v drugi polovici leta lahko začelo postopno okrevati.
K upadu BDP v letu 2020 bo zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov prispeval upad dodane vrednosti v številnih dejavnostih. Najbolj bo po pričakovanjih Umarja upadla v prometu, storitvah hotelskih nastanitev ter gostinskih in osebnih storitvah, padec pa bo predvidoma globok tudi v predelovalnih dejavnostih.
Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja, tujih in domačih zajezitvenih ukrepov ter velike negotovosti lahko letos pričakujemo tudi velik upad obsega izvoza in uvoza ter investicij. Nižja kot lani bo predvidoma tudi zasebna potrošnja, državna potrošnja pa se bo v kriznih razmerah prehodno okrepila.
Postopno okrevanje
V letu 2021 bi pod oblikovanimi predpostavkami lahko prišlo do postopnega okrevanja dodane vrednosti v večini dejavnosti in delnega okrevanja mednarodne menjave ter z nekaj zamika tudi investicij, vendar rasti ne bi nadomestile letošnjih padcev. Razmere na trgu dela bi se po poslabšanju v letu 2020 le postopno stabilizirale.
Umar ob tem opozarja, da zaradi negotovosti glede širjenja epidemije in časa njene zajezitve v Sloveniji in v svetu obstaja veliko tveganje, da bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje, upad BDP pa bo večji in trajnejši. Stabilizacijo razmer lahko pričakujemo šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva.