Novice Svet24

Bobo

Ekonomist Tomaž Štih je v kolumni za Siol.net razgrnil obris zajamčenega dohodka, ki ga predlaga kot član strokovne ekipe pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika. Slednja je za obdobje epidemije koronavirusa, torej za tri mesece, efektivno že uvedla temeljni mesečni dohodek, različen za posamezne gospodarske skupine. Je čas dozorel za univerzalni dohodek, ki bi ga bilo mogoče črpati z manj birokratskimi zapleti?

Štih bi po konceptu negativne dohodnine, ki si ga lahko ogledate ob strani, vsakemu prebivalcu namenil zajamčen dohodek. V zameno predlaga korenito reformo socialne države, morda, bolje rečeno, opustitev »starajoče se socialne birokracije Zahoda«, kot se izrazi v neki točki.

Past brezposelnosti v socialni državi

Kaj kot zajamčen dohodek predlaga Štih? »Točko, na kateri se dohodninska stopnja obrne iz pozitivne v negativno, postavimo pri našem BDP/prebivalca, ki znaša (zelo približno) 26 tisoč evrov letno. Davčno stopnjo na razliko med izhodiščem in dohodkom pa na enotnih 30 odstotkov. To pomeni, da vsak odrasel državljan, ki nima nobenega dohodka, vsako leto od države dobi 30 odstotkov od 26 tisoč evrov oziroma 650 evrov mesečno. Če ima nekdo 20.000 evrov letnih dohodkov, od države dobi 30 odstotkov od 6000 (26.000–20.000) evrov letno oziroma 150 evrov mesečno. Nekdo s 26.000 evri letnih dohodkov ne dobi ničesar. Nekdo s 30.000 evri pa plača 30 odstotkov na 4000 (30.000–26.000) evrov oziroma 100 evrov mesečnega davka. Tako izveden zajamčeni dohodek se izplača samo tistim z nizkimi dohodki in zato stane manj, hkrati pa z obdavčevanjem razlike do izhodiščnega dohodka zagotavlja, da bodo tisti, ki delajo, vedno dobili več od onih, ki ne,« predlaga Štih.

V socialni državi je namreč tako, da lahko z več različnimi socialnimi transferji približno živiš kot brezposeln. Ko pa z delom popraviš svoj socialni položaj, izgubiš socialne transferje. Denimo, da z delom zaslužite minimalno plačo, ki znaša 700 evrov neto, ob tem pa denimo izgubite 400 evrov denarne socialne pomoči – tako plačate kar 57 odstotkov mejne davčne stopnje, ob tem pa morate še delati in ne le hoditi na nekakšne aktivacijske delavnice, ki jih za vas pripravljajo v centrih za socialno delo.

Situacija je po uradnih statistikah še slabša kot domneva zgornji primer. »Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2018 znašala 90,5 odstotka dodatne bruto plače v zaposlitvi. To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 9,5 odstotka bruto plače,« ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Negativna dohodnina ali UTD?

Med prvimi je na ta problem opozoril ekonomist Milton Friedman, kot rešitev pa je predlagal koncept negativne dohodnine. »Glavna past tega pristopa je (že od vsega začetka) v tem, da bi pocenili socialne izdatke države in okrepili prosti trg ali pa celo socialno državo kar odpravili, za kar se zavzema Štih (njegov predlog, kot poudarja sam, »ne pomeni nič manj kot opustitev koncepta socialno-tržnega gospodarstva oziroma njegovo ločitev na tržno gospodarstvo in socialno državo? Si upamo menjati zajamčeni dohodek za svobodnejše gospodarstvo?«),« opozarja Srečo Dragoš, profesor na fakulteti za socialno delo in urednik zbornika Enostavna ideja: Univerzalni temeljni dohodek.

Dragoša bi lahko predstavili tudi kot pobudnika zajamčenega dohodka iz leve perspektive, kjer zadevo imenujejo Univerzalni temeljni dohodek (UTD), dočim Friedman in Štih tega predlagata iz desne, kjer se zadeva opredeljuje kot negativna dohodnina.

»Preživetje tistih, ki so zdaj eksistenčno ogroženi, ker dobijo premajhne socialne transferje, sploh ni cilj negativne dohodnine. Prav zato tudi vztrajajo, da bi se temeljni dohodek po tej varianti izplačeval le enkrat letno (ne pa vsakomesečno) – verjetno zato, da bi z enkratnim izplačilom večje vsote lahko prejemniki postali borzni vlagatelji, kratkoročno preživetje revnih znotraj enega meseca pa jih prav nič ne zanima,« je Friedmanov koncept povzel Dragoš.

Štih popustljivejši od Friedmana

Štih s svojim predlogom ne popušča le pri omenjenem, saj predlaga mesečno izplačilo. Manj korenita bi domnevno bila tudi reforma. Do kakšne mere bi z ukinjanjem socialne birokracije šel, Štih ni povsem jasen.

Konkretno predlaga nadomestitev splošne oblike socialne pomoči in z njo povezano birokracijo. Nakazuje tudi v smeri delne opustitve pokojninske blagajne, odpiranja šolstva in zdravstva trgu pa tokrat ne omenja. Oboje je v Sloveniji občutljiva tema, pri kateri tudi desne stranke upajo misliti le v smeri javnega financiranja zasebnih šol in postopnega drsenja javnega zdravstvenega zavarovanja k zasebni ponudbi. O privatizaciji javnih zdravstvenih zavodov med politiko praktično ni govora.

Dragošev UTD bi bil cenejši

»UTD bi (po predlogu, ki ga zagovarjam v zgoraj omenjeni knjigi) državni proračun stal manj kot negativna dohodnina v izvedbi, kot jo predlaga Štih,« ocenjuje Dragoš. »Priznam pa, da ima negativna dohodnina večje možnosti za realizacijo v Sloveniji kot pa UTD. Smo še vedno bolj neoliberalna kot pa socialna država in tudi politično se premikamo k 'višegrajcem', kjer je največ odpora proti UTD in največ posluha za tržni fundamentalizem,« dodaja.