Novice Svet24

Arsen Perić/M24

Ponedeljkovi protesti v Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih, z zahtevami po ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premierja Janeza Janše, ki so sovpadali s praznikom upora proti okupatorju, so hudo stopili na žulj notranjemu ministru Alešu Hojsu.

Že v preteklih dneh, ob protestu kolesarjev, so se sicer vrstili pozivi oblastnikov, da se raje kot na ulice izzivati nemire in ogrožati javno zdravje odpravite obirat hmelj ali ponudite pomoč kakšnemu osamelemu kmetu. »Vsem, ki sprašujete, kaj je počela @policija_si danes v LJ in MB, odgovarjam, da je popisala večje število zbranih, ki bodo oglobljeni. Prav tako bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja. Ne pričakujte pa, da bo ona vzrok nasilja!« je v ponedeljek najprej zapisal na twitterju. In čez kakšno uro nadaljeval: »Pričakujem, da bo @policija_si za identifikacijo vseh tistih, ki jih je kot udeležence petkovih in današnjih shodov treba kazensko ovaditi, uporabila vse javno objavljene slike in prispevke medijev oziroma socialnih omrežij! Večina državljanov skrbi za zdravje vseh in upošteva odloke!«

Prekršek ali kaznivo dejanje?

Kot izpostavlja nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar, je treba najprej razjasniti, kaj so protestniki storili narobe. Prekršek ali kaznivo dejanje? »Minister Hojs je najprej govoril o kaznivem dejanju ogrožanja javnega zdravja. To kaznivo dejanje ne obstaja. Obstaja pa kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni, ki ga zagreši tisti, ki iz hude malomarnosti ali naklepoma krši odločbo, odredbo o karanteni oziroma samoizolaciji. Ne moreš vseh ljudi, ki so bili zunaj, se sprehajali ali demonstrirali, označiti za tiste, ki so storili to kaznivo dejanje. Tako preprosto ne gre,« poudarja Musarjeva. 

Policija kot desna roka zdravstvene inšpekcije

Če je imel minister Hojs v mislih prekrške, glede na to, da velja prepoved zbiranja na javnih krajih in gibanja med občinami, pa Musarjeva opozarja, da policija v tem segmentu ni pristojen prekrškovni organ, ampak zdravstvena inšpekcija. Vendar, kar je po besedah Musarjeve zastrašujoče, lahko policija po 103. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije (ZIUZEOP) izvede celoten postopek identifikacije s skoraj vsemi pooblastili, ki jih imajo sicer po zakonu o nalogah in pooblastilih (ZNPPol), tudi po fotografijah, vendar morajo potem te podatke predati zdravstveni inšpekciji.

Ali torej lahko policija na lastno pest ugotavlja identiteto kršiteljev ali mora biti ta pobuda s strani zdravstvene inšpekcije? »Zakon se zelo na široko tolmači, kar ni prav z vidika kaznovalnega prava, saj vendarle gre za prekrške. Dejansko pa gre iz tega razbrati, da policija postaja desna roka zdravstvene inšpekcije, kar je skregano z logiko, ker se mešata upravni in kaznovalni postopek,« pojasnjuje Musarjeva.

Nismo vsi potencialni krivci

»Iz izjav ministra Hojsa gre sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice,« opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Kot poudarja, je v demokraciji ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi le, če je nujno in potrebno. »Policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi. Vprašanje je torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom,« poudarja Prelesnikova.