Ker po večini držav poteka ustavitev javnega življenja zaradi lažjega obvladovanja epidemije, ko se je ustavila industrija, promet, turizem, ko je človek moral prilagoditi, umiriti svoj vsakdan, se je pokazalo, da je nekaj drugega povsem zaživelo, celo oživelo.
Začelo se je v Aziji. Po samo dveh tednih karantene so satelitske slike pokazale nekaj nepričakovanega. Na njih je bilo razvidno, kako močno se je zmanjšalo onesnaženje ozračja (op. p. Kitajska velja za eno najbolj onesnaženih dežel na svetu, saj tam poteka kar tretjina svetovne proizvodnje) oziroma kako močno so se znižale vrednosti dušikovega dioksida v atmosferi. To je posledica manj izpuhov iz prometa od motornih vozil, predvsem pa tovarn.
Največji eksperiment
Ob tem omenimo, da je onesnaženje huda tegoba sodobne družbe, saj vpliva na okolje in naše zdravje. Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javni zdravstveni problem. »Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju praktično ni možno izogniti. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku,« so dejstva, ki jih navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Neke raziskave so pokazale, da samo v Evropi vsako leto zaradi posledic onesnaženja umre do 130.000 ljudi, na svetu pa v enem letu celo okoli devet milijonov. Oglašajo se strokovnjaki z vsega sveta in pravijo, da trenutna situacija predstavljala podnebni eksperiment z največjim obsegom doslej v smislu zmanjšanja emisij, za katerega si želijo, da nam vsem da misliti.
Pol manj onesnaženja
Tudi v Italiji, ki je poleg Azije in ZDA res hudo prizadeta zaradi koronavirusa, je prišlo do dramatičnega upada stopnje onesnaženosti zraka. Kazalniki dušikovega oksida v zraku so se na severu Italije, sploh na območju Milana, kjer je industrije res veliko, od prve polovice marca, ko pri njih velja karantena, znižali za skoraj polovico.
Minule dni je javnost dosegla novica, da se je največja ozonska luknja nad Arktiko zaprla. Ozon je pomemben, ker v zgornjem delu atmosfere odbija ultravijolične žarke, ki so za človeka precej škodljivi, sploh ker povzročajo kožnega raka. V prostoru, kjer je namesto ozona kisik, ti žarki namreč prodrejo čez atmosfero. »Ozonska luknja nastane kot posledica prevelike količine halogeniranih freonov, ki so snovi, ki jih prav tako najdemo v zamrzovalnikih, hladilnikih in podobnih aparatih. K večanju luknje pripomore tudi prevelika količina ogljikovega dioksida v zraku (industrija, prevozna sredstva …),« je zapisano na wikipediji.
Da luknje ni več, bi lahko pripomoglo zmanjšanje globalnega nivoja onesnaženja, vendar okoljski strokovnjaki trdijo, da gre tak razplet pripisati bolj polarnemu vrtincu, ki iz višin nad to območje sicer prinaša mrzel zrak, zdaj pa se je razcepil in je na severni pol omogočil dotok toplega zraka, kar naj bi bilo ključno pri izginotju luknje.
V kanalih spet živali
V Benetkah so je voda v kanalih, kjer se je za več kot 70 odstotkov znižal vodni promet, močno zbistrila in vrnili so se labodi. Nenehno gibanje morja zaradi ladij in bark namreč škodi naravnim značilnostim tega okolja. V morju domačini zdaj tako spet vidijo tudi živahno morsko življenje; v vodi je prisotnega več živeža, čudovite plesne predstave Benečanom med drugim zagotavljajo meduze. Ta kraj so zdaj, ko je na vodi bolj ali manj mir, množičneje začeli obiskovati celo delfini.
Domačini so nad tem tako navdušeni, da so sprožili peticijo, da preverijo, ali so tudi ostali, ki tu živijo, predvsem pa lokalna oblast, za to, da pride do reformacije turizma tega neznansko priljubljenega turističnega kraja, in sicer na način, da ta ne bi imel takega vpliva na naravno okolje. Želijo si ponovno rojstvo mesta. Prepričani so, da Benetke lahko postanejo simbol boja proti podnebnim in drugim okolju škodljivim spremembam po vsem svetu.
Pume, pavi in race
Tudi na družbenih omrežjih se pojavljajo posnetki ali fotografije prizorov, ki pričajo o tem, koliko boljša je splošna vidljivost, ker je zrak zaradi manj onesnaženja čistejši, kako domače, pa tudi divje živali spet množičneje pristopajo v našo bližino. Vrstijo se poročila iz več evropskih držav in od drugod po svetu, kako prazne ulice zasedajo črede koz in ovc, celo divjih prašičev. Ker ni ljudi, ki bi jo odvrnili od vandranja po mestu, se je v glavnem mestu Čila sprehajala puma, ki je tja zajadrala iz Andov.
Več pavov se je pojavilo v mestu Ronda na jugu Španije, na severu Walesa pa po cestah maširajo race in goske, vse bolj so na ulicah opazni tudi golobi in na splošno več ptic. Živahno je tudi na Hrvaškem, od koder se po spletu širijo množični posnetki delfinov, ki prej niso bili toliko prisotni; podobno je tudi v Trstu. Iz Hrvaške poročajo celo o videnjih kitov. Sicer ni jasno, ali ima z njihovimi obiski morja pri Rogoznici in Šolti kaj opraviti prav ustavitev življenja zaradi koronavirusa ali kaj drugega.
