Čeprav je Milan Krek s svojimi izjavami in dejanji že večkrat vzbudil pozornost javnosti, si ga bodo Slovenke in Slovenci zagotovo najbolj zapomnili po nastopu na vladni konferenci, na kateri je napovedal, da bi lahko, če se ne bi držali ukrepov, število žrtev covida-19 v Sloveniji poskočilo na 90.000. Ob tem se je začelo ugibati tudi, ali bo zaradi stališč, ki se skladajo s politiko vlade, prevzel tudi vajeti na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ). V petek pa je svet NIJZ sporočil, da so ga izbrali za novega direktorja.
Leta 2010 si je nakopal jezo ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ko je sklical tiskovno konferenco, na kateri je oznanil, da je voda v vodomatih oporečna. Njegove trditve je tedaj ovrgel zdravstveni inšpektorat.
Težka pot do izobrazbe
Milan Krek, novi prvi človek slovenske zdravstvene stroke, je precej samosvoj človek. Tisti, ki ga poznajo, bodo rekli tudi precej trmast. Na svet je privekal 11. junija 1956 v Ljubljani. Njegovo otroštvo naj bi bilo, kot pravi sam, težko, saj naj bi ga močno zaznamovalo dejstvo, da je njegov oče zavrnil vstop v partijo. Zaradi tega naj bi mu tedanja oblast namenila poklic ključavničarja, a je kljub temu ob delu, ko je štiri leta opravljal poklic nočnega varnostnika, uspel dokončati študij medicine in postal specialist javnega zdravja. Prva služba ga je popeljala na Primorsko, saj je postal zdravnik splošne medicine v Sečovljah in nato še v Dekanih. A z izvajanjem medicine se ni ukvarjal prav dolgo, saj je že pri 30 letih postal direktor Zdravstvenega doma Piran. Očitno je bilo tistim na oblasti všeč, kar je počel, saj je čez leto dni, leta 1987, postal direktor Zdravstvenega centra Koper, pod katerega spadata dve bolnišnici, šest zdravstvenih domov in lekarn ter še zavod za socialno medicino in higieno.
Spoznavanje drog
Na začetku 90. let se je zaposlil na zavodu za zdravstveno varstvo, kjer je prevzel vodenje oddelka za socialno medicino. To obdobje je v enem od intervjujev opisal: »Tam sem kot terenec zavihal rokave in se srečal z različnimi ljudmi, od prostitutk do odvisnikov. Zatem sem se vključil v terensko raziskavo Vita Flakerja na Obali in prišli smo do skrite populacije, do ljudi na obrobju. Nekega večera, na koncu raziskave, smo sedeli z odvisniki za mizo. V pogovoru so povedali, da nimajo kam iti, razen k psihiatru, saj so jih metali iz zdravstvenih domov. Rekel sem jim, naj pridejo naslednji dan v mojo pisarno. In tako smo začeli.« Zasvojenost, droge in posledice njihovega uživanja na ljudi so tako postale središče poklicne kariere Milana Kreka. Zaslužen je za to, da se je v Sloveniji uvedla metadonska terapija in da se narkomanom deli sterilne igle, s čimer je pojav hiva med odvisniki skoraj izginil. »Naš program je pritegnil odvisnike in 6. junija 1991 smo prvi v centralni vzhodni Evropi začeli razdeljevati metadon,« se tega obdobja spominja Krek. Zaradi metadonskih terapij so mu takrat grozili celo s kazenskim pregonom, a je na njegovo stran stopil takratni minister za zdravstvo Božidar Voljč. Tovrstne terapije so še danes tarča hudih kritikih, saj naj bi zgolj zamenjale eno odvisnost za drugo oziroma odvisnost le podaljševale.
Hiter jezik
Leta 1999 je postal prvi in zadnji direktor urada za droge, funkcijo je namreč opravljal do leta 2006, ko je minister za javno upravo Gregor Virant urad za droge razpusti. Dr. Krek je po tem prevzel mesto direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, po združitvi zavodov za zdravstveno varstvo z inštituti za varovanje zdravja pa je postal predstojnik območne enote NIJZ Koper. Čeprav zdaj skrbi za zdravje celotne južne primorske, se največkrat še vedno oglaša na temo drog. Čeprav je pobudnik zakonske ureditve, ki ljudem dopušča, da imajo pri sebi odmerek droge za osebno uporabo, ne da bi ob tem kršili zakon, ga borci za legalizacijo marihuane nimajo ravno v čislih. Leta 2017 je NIJZ objavil, da naj bi leta 2015 v Sloveniji dve osebi umrli zaradi uživanja marihuane. Milan Krek je pozneje v enem od intervjujev to tudi potrdil in izjavil: »Obe smrti sta neposredni posledici odpovedi srca po kajenju konoplje.« A na inštitutu Icanna so prek postopka za dostop do uradnih informacij prišli do podatka, da je bilo pri eni osebi zapisano, da vzroka smrti ni mogoče potrditi, druga pa je (predvidoma zaradi zastoja srca) padla, se udarila v glavo in umrla zaradi možganskega edema. Zadnji spor pa je zanetil lani, ko je izjavil, da se učinkovina CBD v telesu pretvarja v THC. Zaradi te izjave si je nakopal tudi jezo več zdravnikov, ki že zdravijo številne bolezni s pomočjo učinkovine CBD. Da je jezik dr. Kreka včasih hitrejši kot misel, pa smo lahko spoznali ta konec tedna, ko nas je okaral, da je skok v številu okuženih posledica nepremišljenega druženja med velikonočnimi prazniki, nato pa se je ob nadaljnjem upadanju okuženih popravil, da ni videl vseh podatkov.
