Udeležil se ga je udeležil tudi slovenski notranji minister Aleš Hojs, ki je poudaril, da bo slovenska vlada pri tem zagotovo sledila priporočilom epidemiološke stroke.
"Nihče ni veliko obljubljal o odpiranju meja za turiste," je razpravo povzel Hojs v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. Češka je na primer po njegovih besedah jasno povedala, da vse morebitne izjeme ne bodo veljale za turiste, ampak za tiste, ki so že v državi ali pa morajo nujno vstopiti v državo, na primer študente.
Hojs je ob tem izrazil pričakovanja glede razvoja na mejah Slovenije in njenih sosed. V povezavi s Hrvaško je spomnil, da bistvenega pritoka hrvaških turistov v Slovenijo poleti ni, je pa ogromno interesa za potovanje slovenskih državljanov na Hrvaško. Okoli 110.000 Slovencev ima namreč tam v lasti nepremičnine.
Slovenija bo po ministrovih besedah vezana na odločitve hrvaške vlade. A glede na dobre rezultate v povezavi s potekom koronavirusne bolezni na Hrvaškem je Hojs prepričan, da je po optimističnem scenariju sproščanje mogoče že v drugi polovici maja, pri čemer pričakuje najprej sproščanje ukrepov za lastnike zemljišč in vikendov.
V primeru italijanskih turistov bo po Hojsovih navedbah potrebno preverjanje zdravstvenega stanja tistih, ki bodo v državo vstopali. Med možnostmi navaja potrdila ali testiranje na kraju samem. Ne glede na turistične in gospodarske težave izpostavlja previdnost ter poudarja, da bo Slovenija v odnosu do Italije, kjer je bila epidemija najbolj intenzivna, zelo restriktivna in konservativna.
O rokih minister ni želel govoriti. Poudaril je, da bodo na seji vlade ta teden premleli stališča epidemiologov, in ocenil, da se lahko nadejamo, da bodo prva večja sproščanja mogoča po prvomajskih praznikih.
Minister je komentiral tudi odločitev Avstrije, da še za pol leta podaljša nadzor na meji s Slovenijo. Izpostavil je prepričanje, da Avstrija tega ne počne zaradi nezaupanja do Slovenije, temveč gre bolj za demonstracijo samostojnosti. Avstrijski ukrep po Hojsovih besedah ne vpliva močno na slovenske državljane, saj lahko tako dnevni migranti kot drugi mirno prehajajo mejo. "Tukaj ne vidim ne vem kakšnih težav," je dejal.
Na vprašanje, kdaj bo mogoče spet odpreti brniško letališče, je Hojs odgovoril, da tega odgovora ne more dati in da je odprtje letališča v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo. Resnega razloga za to, da bi letališki promet lahko bil sproščen kmalu po prvomajskih praznikih, sicer ne vidi, saj da je najprej treba določiti natančne protokole za vstopanje v državo in iz nje.
Informacijo, da letalska družba Brussels Airlines že prodaja letalske vozovnice za potovanja v Ljubljano od sredine maja, pa je komentiral z besedami, da so bile tudi karte za koncert Andrea Bocellija na prodaj v soboto ob 15. uri popoldne, čeprav je bil koncert ob 14. uri odpovedan. "Verjamem, da se bodo morali tudi oni prilagoditi smernicam, odločitvam v posamezni državi," je še dejal.
Aplikacijo za sledenje je treba dobro predstaviti ljudem
O aplikacijah za sledenje stikom okuženih z novim koronavirusom, ki ponekod v EU sprožajo pomisleke zaradi vprašanj njihovega vpliva na zasebnost in varstvo podatkov, so danes na videokonferenčnem zasedanju razpravljali notranji ministri EU.
V Sloveniji se ta aplikacija še ne uporablja, še ni na razpolago. Slovenija kot majhna država bo verjetno pristopila k eni od aplikacij, ki bodo na trgu na voljo, je povedal Hojs v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Minister je pojasnil, da sta na današnjem zasedanju Nemčija in Francija napovedali zelo verjetno uporabo te aplikacije, Češka in Poljska pa sta poročali o tem, da jo že uporabljajo.
Z vseh strani je bilo izpostavljeno, da je uporaba te aplikacije mogoča oziroma bo mogoča izključno na prostovoljni osnovi, torej če bo posameznik želel sodelovati, je izpostavil Hojs.
Minister sicer osebno vidi kar nekaj težav. Povsem preprosta logika in zdrava pamet povesta, da če nekdo, ki je bolezen prebolel ali je še vedno okužen, aplikacije ne uporabi, njegovi stiki ne bodo zabeleženi, torej bo sledenje slabo in nezadostno, je opozoril.
"Zato bo treba najprej izrazito dobro predstaviti namen te aplikacije," je poudaril Hojs. Še zlasti je izpostavil, da je treba ljudem povedati, da so pri uporabi aplikacije anonimni, saj da je to eden glavnih strahov ljudi, ko gre za uporabo aplikacije.
Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo to aplikacijo v Sloveniji, je minister odgovoril, da v tem trenutku nima podatka o tem, da bi ta aplikacija bila že na voljo, ter da tako težko reče, da bi to lahko bilo v kratkem.
Članice EU so sredi aprila opredelile smernice za mobilne aplikacije za sledenje stikom okuženih z novim koronavirusom, ki naj bi olajšale opuščanje omejevalnih ukrepov zaradi pandemije.
Aplikacije naj bi ljudi, ki so bili določen čas v bližini okužene osebe, opozarjale, naj se testirajo ali samoizolirajo, ne da bi razkrile identiteto okužene osebe.
Uporaba aplikacij mora biti prostovoljna in časovno omejena. Temeljiti mora na anonimiziranih podatkih. Uporabljala naj bi se tehnologija bluetooth, ki ne omogoča sledenja lokacij posameznikov.
