v povprečju 25 odstotkov bruto urne postavke

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve bo dobilo kar 90 odstotkov javnih uslužbencev

J.P./STA
22. 4. 2020, 19.44
Posodobljeno: 22. 4. 2020, 22.07
Deli članek:

Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 milijona evrov.

Profimedia
Večji, kot je v dejavnosti delež tistih, ki so pri delu izpostavljeni nevarnosti ali obremenjeni, večji delež 39-milijonske pogače je predviden zanje.

Vlada je določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. 

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije je predvidel prvi interventni protikoronski zakon, dobili pa ga bodo lahko tisti javni uslužbenci, ki so bodisi nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje bodisi prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije covida-19. Višina tega dodatka lahko znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Kdo je dejansko upravičen do kako visokega dodatka bodo določili predstojniki, je pa ob tem zakon predvidel, da vlada določi obseg in razdelitev sredstev po neposrednih proračunskih uporabnikih ter kriterije za delitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. To je vlada storila na današnji dopisni seji.

Največ v zdravstvu

Razrez in oceno mesečnega finančnega učinka so na ministrstvu za javno upravo pripravili na podlagi podatkov z začetka aprila o številu zaposlenih, ki delajo na delovnem mestu, na domu, ki čakajo na delo ipd. ter ocene deleža zaposlenih in deleža dodatka, ki naj bi ga zaposleni prejeli. Osnova za izračun so sicer januarski podatki o plačah javnih uslužbencev.

Večji, kot je v dejavnosti delež tistih, ki so pri delu izpostavljeni nevarnosti ali obremenjeni, večji delež 39-milijonske pogače je predviden zanje. In obratno, več zaposlenih kot dela na domu in manj kot so vpeti v obvladovanje epidemije oziroma so z njo obremenjeni, manjši kos so bili v vladnem razrezu.

Tako v vladi sklepajo, da bo največ dodatka izplačanega zaposlenim v dejavnosti zdravstva, v ta namen so predvideli 17,9 milijona evrov mesečno, za dejavnosti socialnega varstva pa 4,8 milijona. Pri ministrstvih in organih v sestavi ministrstev ta znesek znaša do 6,5 milijona, pri čemer glavnina odpade na t. i. pooblaščene uradne osebe, torej policiste, pravosodne policiste, vojake in upravo za zaščito in reševanje, je razvidno in vladnega sporočila.

Gledano po proračunskih porabnikih pa na postavko ministrstva za zdravje za april, ko bo epidemija veljala cel mesec, odpade okoli 13,3 milijona evrov, za ministrstvo za delo pa je zgornja meja določena pri 5,3 milijona. Ministrstvo za notranje zadeve lahko razdeli 3,1 milijona, za obrambo in izobraževanje po okoli 1,6 milijona, ministrstvo za finance dober milijon evrov.

Čez milijon, natančneje 1,3 milijona evrov, je limit Mestne občine Ljubljana, pri čemer na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da pod to postavko sodijo denimo tudi kadrovsko velik Zdravstveni dom Ljubljana in vse ljubljanske osnovne šole. Za primerjavo: za občino Hodoš, ki ima 360 prebivalcev, je limit postavljen pri 121 evrih mesečno.

90 odstotkov javnih uslužbencev

Do številk so prišli na podlagi določenih kriterijev, tako so denimo določili, da med bolj izpostavljene dejavnosti sodijo zdravstvena in dejavnost socialnega varstva, med poklici pa policisti in pravosodni policisti, vojaki, inšpektorji, gasilci in uprava za zaščito in reševanje. Tako so predvideli, da bo med temi, ki delajo v času epidemije na izpostavljenem delovnem mestu, dodatek dobilo kar 90 odstotkov javnih uslužbencev, in sicer v povprečju 25 odstotkov bruto urne postavke. Medtem ko so za potrebe izračuna predvideli, da bo deset odstotkov javnih uslužbencev, ki delajo od doma, prejelo v povprečju 15 odstotkov bruto urne postavke.

S tem so zagotovili, da bo denarja za tiste, ki so "v prvih bojnih vrstah" v času epidemije dejansko več kot za tiste, ki delajo od doma. Vendar pa bodo lahko predstojniki ocenili, da je nekdo, ki je denimo delal od doma, kljub temu izjemno nadpovprečno obremenjen in si lahko zasluži tudi večji dodatek kot denimo kdo, ki sicer hodi vsak dan v pisarno.

Prav tako ni nujno, da bo dejansko izplačanih sredstev za dodatke na koncu toliko, kolikor je določeno z razrezom. Po drugi strani je možna kakšna prerazporeditev med proračunskimi uporabniki, če se bo izkazalo, da je kateri od njih bolj obremenjen in potrebuje za dodatke več sredstev, kot jih je predvidel izračun.

Ob predpostavki, da bo epidemija trajala od 13. marca do konca maja in če bi bili dodatki izplačani v skladu z limiti, bi državni proračun, v katerem so zagotovili ta sredstva, to stalo 98 milijonov evrov.

Sorazmerni del za marec bo predvidoma izplačan z aprilskimi plačami, skupaj z dodatkom za april.

Koliko bo državo stalo izplačilo dodatka da delo v rizičnih razmerah, ki ga omogoča kolektivna pogodba za javni sektor, pa še ni znano. Limita pri tem vlada ni določila, pač pa je minister za javno upravo Boštjan Koritnik danes zagotovil, da bodo zagotovili kritje zahtevkov v celoti.

Upravičenci do dodatka po kolektivni pogodbi, ki znaša 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, lahko iz naslova obeh dodatkov skupaj prejmejo največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače.