"Domovi za starejše se tako vseskozi soočajo ne le z izzivi, ki jih prinaša nov in slabo poznan virus, temveč tudi s številnimi navodili in zahtevami pristojnih, ki se nenehno spreminjajo in ne upoštevajo najboljših domačih in tujih praks," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v skupnosti.
Ob tem poudarjajo, da vse dosedanje izkušnje "jasno in nedvoumno" kažejo, da je širjenje novega koronavirusa v domovih za starejše mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19 izven domov, saj ti za to nimajo nujno potrebnih kadrovskih, prostorskih in tehničnih virov.
Ob tem skupnost vse deležnike poziva, da pri obravnavi obolelih starostnikov krepijo družbeno solidarnost, medgeneracijsko povezanost, empatijo in enakopravnost vseh državljank in državljanov ter se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko prispevala k stigmatizaciji in odklanjanju bolnih.
"Domovi za starejše, ki so epidemijo pričakali povsem zasedeni in kadrovsko podhranjeni, so pri skrbi za preprečevanje in zajezitev širjenja virusa sars-cov-2 ostali prepuščeni sami sebi," opozarjajo v skupnosti, kjer so, kot navajajo, že marca ministrstvu za zdravje predlagala osamitev vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19 na drugih lokacijah.
"Predlog ni bil upoštevan, pristojni pa so se nato zapletali s številnimi neusklajenimi izjavami: od zamisli, da bi iz domov selili domnevno zdrave stanovalce, nasvetov svojcem, da vzamejo bližnje iz domov, do neutemeljenih trditev, da so bolnišnice pripeljali v domove," so zapisali v skupnosti.
Preveč različnih navodil
V tem obdobju so domovi prejeli kar 25 različnih dokumentov z navodili ministrstva za zdravje, šest navodil ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter še dodatnih 16 dokumentov z navodili drugih deležnikov, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je povedala predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak.
"Sedaj smo doživeli še upor v bolnišnici s trditvami, da niso pripravljeni in usposobljeni za varno delo s tovrstnimi bolniki. Če to velja za bolnišnico, kako lahko minister za zdravje prelaga odgovornost na zaposlene in vodstva domov za starejše, ki sploh niso zdravstvene ustanove," se sprašujejo v skupnosti, kjer menijo, da si starejši takšnega odnosa ne zaslužijo, in verjamejo, da bomo zmogli aktualno krizo premagati le s solidarno skrbjo drug za drugega, empatijo in spoštovanjem dostojanstva vseh.
V Sloveniji so prav domovi za starejše največja žarišča okužb z novim koronavirusom. Največ potrjeno okuženih so doslej imeli v domovih v Šmarju pri Jelšah, Ljutomeru, Metliki in Horjulu. Iz doma starejših občanov Ljutomer bi po napovedih morali preseliti 40 stanovalcev s potrjeno okužbo, ki sicer ne potrebujejo hospitalizacije, v ptujsko bolnišnico. Tamkajšnji zaposleni se s selitvijo okuženih stanovalcev v bolnišnico niso strinjali. Minister za zdravje Tomaž Gantar pa je nato v torek zvečer sporočil, da jih ne bodo preselili v ptujsko bolnišnico in da bo poiskal novo rešitev.
