V bolnišnicah je sicer precej manj bolnikov od napovedi, zato po njeni oceni lahko "z veliko verjetnostjo rečemo, da se pri nas ne bo ponovil italijanski scenarij". Učinkovitost zadnjih sprejetih ukrepov bo vidna po prihajajočem koncu tedna. Šele če bomo videli, da res delujejo, se lahko pogovarjamo o izhodni strategiji, je pojasnila vodja strokovne svetovalne skupine vladi Bojana Beović. Po njenih besedah bo pomembno odpiranje gospodarskih panog, v katerih nastaja največja škoda.
Pomembno bo spet zagnati zdravstveni sistem, "sicer vsega zaostanka pri pregledih in posegih ne bo mogoče odpraviti v doglednem času", je opozorila. Po njenih navedbah je Slovenija zaradi težav z dobavami naročila več naprav, kot jih rabi, a "če bomo vse naročene naprave tudi dobili, jih bomo pač prodali naprej ali pa komu podarili".
Ocenila je, da je Sloveniji z ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa uspelo ujeti zadnji vlak za preprečitev eksponentne rasti okužb. Število hudo bolnih v Sloveniji očitno ne bo preseglo zmogljivosti zdravstvenega sistema. Kot je navedla, je v intenzivnih terapijah slovenskih bolnišnic zapolnjena dobra tretjina predvidenih postelj in še manj navadnih bolniških postelj.
Tveganje je še preveliko
Idealno bi bilo, če bi lahko nadzorovano prekužili mlado populacijo in s tem onemogočili širše kroženje virusa, je dejala. A ob tem tudi opozorila, da bi bilo širjenje virusa med generacijami težko zamejiti. "Tveganje je v tem trenutku za kaj takega preveliko. Res pa je, da bo dolgoročno, dokler še ne bo na voljo cepiva, treba ubrati prav to taktiko," je dodala.
Tudi Slovenija v kratkem načrtuje preverjanje prisotnosti protiteles, ki nakazujejo na prebolelo okužbo pri posameznikih. A za kakovost take raziskave mora epidemija že nekaj časa trajati, dobro je tudi imeti kakovosten test za prisotnost protiteles.
Glede kritik v javnosti o nepotrebnosti sprejetih ukrepov za zamejitev epidemije je infektologinja pojasnila, da "je bolje ostajati na strani previdnosti". Na kritike o pesimizmu v izjavah medijem pa je odgovorila, da se bo trend števila okužb moral najprej obrniti navzdol, šele nato bomo lahko govorili o optimizmu.
WHO in metode zdravljenja
Da je treba biti dovolj fleksibilen, da se odločaš na podlagi najboljših dostopnih podatkov ter da spreminjanje priporočil s tega vidika ni sporno, temveč zaželeno, pa je odgovorila na vprašanje, ali se strinja s kritikami premiera Janeza Janše na račun Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Na vprašanje, v katere potencialne metode zdravljenja oziroma zdravila stroka trenutno polaga največ upov, je razložila, da zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov še ni uradnih smernic za zdravljenje. Za blažje bolnike utegne koristiti japonsko zdravilo, ki ga Slovenija morda dobi. Obstajajo tudi posamezna poročila o uspešni uporabi krvne plazme ljudi, ki so okužbo že preboleli in imajo razvita protitelesa. Sama pa največ pričakuje od zdravila remdesivir. "Če se to zdravilo ne izkaže za učinkovito, lahko rečemo, da bomo ostali v kar precejšnji temi," je dodala ob tem.
V epidemiji se je po oceni Beovićeve kot največja pomanjkljivost slovenskega zdravstva izkazala zdravstvena oskrba v domovih starejših. Ti so večinoma opremljeni bolj kot hotelske nastanitve, potrebe pa so bližje negovalni bolnišnici, je dodala.
