Kot v poročilu, ki čaka na obravnavo na pristojnem odboru DZ, navaja SDT, je lani pri njih aktivno delalo 26 tožilcev, kar da pomeni, da so po številu tožilskega osebja še vedno na zadnjem mestu med vsemi tožilstvi.
Opozarjajo tudi, da prostorska stiska na SDT kljub nekaterim izboljšavam še ni dokončno rešena. "Vsi državni tožilci še vedno nimajo svoje lastne pisarne, temveč si jo delita po dva," navajajo. Ob tem opozarjajo, da se bo stiska s prostorom povečala, ko bodo v prostorih SDT delo opravljali tudi tožilci Evropskega javnega tožilstva, ki naj bi začelo delovati letos.
Med tehničnimi zadevami opozarjajo, da bi bila nujna posodobitev strežniškega sistema, ki da kljub zamenjavi računalnikov še vedno ne omogoča normalne uporabe. Pozdravljajo pa, da je na posluh naletelo njihovo opozorilo, da nimajo vzpostavljenega varnostnega območja, kjer bi lahko na primeren način shranjevali občutljive podatke. Izgradnja skupnega varnostnega območja je v teku in naj bi bila končana v letošnjem letu, je razvidno iz poročila.
Tožilci SDT so sicer v letu 2019 na sodišča vložili 176 obtožnic in obtožnih predlogov, kar je manj kot leto prej. Na novo so odredili dve finančni preiskavi zoper sedem oseb ter vložili tri tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora v skupni višini nekaj več kot 700.000 evrov. Začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora je bilo na novo odrejeno v petih zadevah v skupni vrednosti nekaj več kot dva milijona evrov.
Število novih postopkov po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in višina premoženja, ki je predmet teh postopkov, sta se sicer lani glede na leto prej zmanjšala. "Navedeno je posledica odločbe ustavnega sodišča iz leta 2018, s katero je to deloma razveljavilo člen, ki je omogočal uvedbo in vodenje finančnih postopkov tudi za kazniva dejanja, storjena pred sprejemom zakona," je zapisano v poročilu.
Odstotek obsodilnih sodb in število obsojenih oseb, ki ga dosežejo tožilci SDT, se je v primerjavi s predhodnim letom povečal. SDT je namreč lani prejelo sodbe zoper 134 oseb, od tega 100 obsodilnih, leto prej pa je bilo ob skoraj enakem številu obsodilnih 81 sodb. Na splošno pa na SDT opažajo, da v sodnih postopkih, v katerih sodišča obravnavajo najzahtevnejša gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, v zadnjih letih za obsodilno sodbo zahtevajo višje dokazne standarde.
Glede pregona bančne kriminalitete poročilo navaja, da je imelo SDT lani s tega področja odprtih 72 zadev. Večina jih je že na sodiščih, kar pomeni, da so bile vložene zahteve za preiskavo ali te že potekajo ter da so bile vložene obtožnice ali pa že poteka sojenje.
Do konca lanskega leta je bilo v bančnih zadevah izdanih 14 sodb, od tega 12 obsodilnih, za skupno 18 oseb, od tega 13 bančnikov. Sedem obsodilnih sodb za osem oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog zoper eno osebo. Skupna pridobljena protipravna premoženjska korist oziroma povzročena škoda v teh zadevah znaša okrog 42 milijonov evrov.
Na SDT ob tem ugotavljajo, da je poznavanje strokovnih bančnih vprašanj na sodiščih šele v nastajanju, zato kot eno od rešitev, da se pospeši sojenje, predlagajo ustanovitev enotnega specializiranega sodišča za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja.
Za dobro tretjino
Svoje poročilo o delu v lanskem letu je v DZ poslal tudi oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri SDT, ki se ukvarja predvsem s pregonom kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo policisti.
Na omenjenem oddelku ugotavljajo, da se je število zadev, ki jih prejmejo, od leta 2015 (166) do lani (221) povečalo za dobro tretjino. Lani je oddelek skupno preiskoval 295 zadev, leto prej 268 zadev, v letu 2017 pa 265 zadev, "kar kaže na konstanten porast števila zadev". Pri tem je 97 odstotkov storilcev policistov, ostale tri odstotke pa predstavljajo druge uradne osebe s posebnimi pooblastili.
