Državni zbor se je z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca seznanil v sredo, s čimer je vladi uradno prenehal mandat. Do izvolitve nove, že 14. vlade od osamosvojitve lahko vlada tako opravlja le tekoče posle, ki so nujni potrebni za nemoteno delovanje države.
Zaradi padca vlade in razpada manjšinske koalicije so v vladnih predalih ostali številni nujno potrebni ukrepi in reforme predvsem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike.
Edine, ki so poleg opozicije ob odstopu Šarca odpirale šampanjce, so bile zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Še preden so se poslanci državnega zbora uradno seznanili z odstopom premierja, je razpad koalicije terjal prvi davek. Po več kot 15 letih obljub in sramežljivih poskusov ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim zavarovalnice na račun državljanov služijo milijonske zneske, je neslavni konec doživel tudi nov »poskus« ukinitve tega zavarovanja.
V skladu z napovedmi so zakonske spremembe podprli v LMŠ, SD in Levici. V SAB, kjer so sicer napovedali podporo, sta poslanca Marko Bandelli in Franc Kramar glasovala proti, dva pa sta se vzdržala. V SNS, SMC, SDS, NSi in Desusu so se držali napovedi ter glasovali proti.
Težava s kreditiranjem
Če so se odstopa vlade razveselili v zdravstvenih zavarovalnicah, pa to prav gotovo ne velja za banke in številne, predvsem mlajše državljane. Slednji so zaradi jesenske odločitve Banke Slovenije o zaostritvi kreditnih pogojev praktično ostali brez možnosti za najem stanovanjskega kredita.
Odločitev je močno prizadela tudi banke oziroma njihove prilive, saj Združenje bank Slovenije ugotavlja, da je število potrošniških posojil novembra in decembra v primerjavi z oktobrom upadlo za kar 60 odstotkov, število stanovanjskih pa za okoli 40 odstotkov.
Vlada je državljanom nameravala priskočiti na pomoč s konceptom državnega poroštva pri najemanju stanovanjskih posojil, s katerim bi država ob 20-odstotni udeležbi kreditojemalca v celoti jamčila za kredite do 150.000 evrov. Poroštvo pa bi bilo namenjeno predvsem mladim do 35. leta starosti, mladim družinam in zaposlenim za določen čas ter prekarno zaposlenim, ki niso starejši od 40 let.
V vladnih predalih bo ostal tudi osnutek stanovanjskega zakona, ki je predvideval zamenjavo zdajšnje neprofitne najemnine s stroškovno, s čimer naj bi republiški stanovanjski sklad in občinski skladi dobili več denarja, ki bi ga lahko namenili za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj.
26.000 čakajočih na proste postelje v domovih
Naslednji izmed zaustavljenih projektov je ena najbolj perečih težav, ki se dotikajo celotne družbe, to je dolgotrajna oskrba. V javni mreži domov za starejše je 59 javnih zavodov, 41 zasebnih koncesionarjev in dva zasebna izvajalca, ki opravljata to dejavnost na podlagi dovoljenja za delo. To skupno predstavlja malo več kot 18.000 namestitvenih kapacitet.
Število postelj pa je nižje kot število čakajočih na dom. Po zadnjih podatkih na proste postelje v domovih za starejše trenutno čaka kar 26.000 ljudi, izmed njih bi jih 11.000 postelje potrebovalo takoj, ostali pa si s svojimi prošnjami želijo zagotoviti postelje v domovih v bližnji prihodnosti.
Ministrstvo za delo je imelo v proračunu za letos in leto 2021 zagotovljenih 10 milijonov evrov za naložbe v domove oziroma gradnjo novih zmogljivosti. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi bi moral luč sveta po napovedih ministrstva za delo ugledati v kratkem, po odstopu premierja, pa se bo morala z reševanjem dolgotrajne oskrbe spopasti nova vlada.
To velja tudi za spremembo volilne zakonodaje, za del katere je ustavno sodišče konec leta 2018 presodilo, da je neustaven. Mešetarjenje z volilnimi okraji v preteklosti je povzročilo prevelike razlike, saj ima največji štirikrat več prebivalcev kot najmanjši. Ob tem volilni okraji ne ustrezajo več mejam novonastalih občin. Ob osamosvojitvi smo imeli 60 občin, danes jih je 212. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da v dveh letih odpravi neustavnost.
Namesto proti Švici proti Balkanu
V predalih ostajata tudi predlog novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter novela visokošolskega zakona. Nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerim bi se med drugim povečala sredstva za raziskave, je maja lani prestal javno razpravo, poslanci pa bi ga po napovedih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na svoje klopi dobili v prihodnjih mesecih. »Spet smo na začetku, oba zakona ostajata v zraku, na žalost,« se je na padec vlade po poročanju spletnega portala MMC odzval rektor ljubljanske univerze Igor Papič.
Vlada je padla, v primeru predčasnih volitev bi lahko s polnimi pooblastili ponovno začela delovati v začetku poletja, v vmesnem času bomo državljani lahko poslušali očitke o tem, kdo je kriv za vladno slovo in obljube o Sloveniji kot drugi Švici ali Singapurju, medtem pa se iz volitev v volitve bolj približujemo balkanskim državam.
