Prejšnji teden smo vam predstavili Alenko S. iz Ljubljane. Zares bizaren in obenem žalosten je položaj, v katerem se je znašla.
Trenutno je brezposelna in odvisna od denarne socialne pomoči. Ker pa center za socialno delo (CSD) ni uspel pravočasno izdati odločbe o socialni pomoči, ta mesec na račun ni prejela priliva. »Kako lahko to naredijo prav nam, najšibkejšim. Ne vem, kam naj se obrnem za pomoč. Namesto da bi se z veseljem pripravljala na praznike, sem pod močnim stresom. Nimam za hrano, kaj šele za darila. Obupana sem,« so besede, s katerimi nam je prejšnji teden opisala, kaj se ji dogaja.
Brez odločbe ni denarja
Zataknilo se je, ker so Alenkino vlogo za finančno pomoč, ki jo je oddala pravočasno, na CSD v roke vzeli šele po mesecu dni. Ko pa so le začeli obravnavati njeno zadevo, so ugotovili, da mora oddati še predlog za izvršbo preživnine. Brez tega dokumenta namreč odločbe o denarni socialni pomoči ni mogoče izdati. Dejali so ji, tako nam je pojasnila naša sogovornica, da če bo stvar uredila v enem ali dveh dneh, bo decembrsko nakazilo izvedeno. A čeprav je Alenka pohitela in dopolnila vlogo v predlaganem času, je bila odločba prepozno izdana za izplačilo denarne socialne pomoči za december, ki bi jo morala prejeti pretekli četrtek.
Na njenem primeru je jasno razvidno, da so centri z socialno delo (pre)obremenjeni, saj ne zmorejo obdelati množice zadev; otroških dodatkov, štipendij in ostalega. Sicer naj bi poenostavil in postopke pohitril nov sistem Krpan, a v praksi se to (še) ne pozna. Dejstvo je, da ljudje čakajo na odločbe. Med njimi so tudi taki, kot je Alenka, ki zaradi »pokvarjenega« Krpanovega kolesja tega decembra ne bo imela kaj dati na mizo.
Elektrika, hrana, darila
Vi ste tisti
Kristina, Mili, Gregor, Milica, Natalija, Dragana, Anica, Goran, Milorad, Mojca, Angelca, Jožica, Ljubomir, Urška, priznani slovenski kirurg in mnogi drugi ste mamici in njenima punčkama pomagali iz stiske.
V prejšnjem članku smo vas, spoštovani bralci, povabili, da pomagate mamici, če je mogoče, in kar je sledilo, je pozitivno šokiralo vse. Ogromno se vas je obrnilo na naše uredništvo, kjer smo hranili njene podatke, in izrazilo željo, da bi prispevali v obliki denarja, hrane ali daril za deklici. Povezali smo vas z Alenko in v solzah veselja ter hvaležnosti nam je ves čas sporočala, kaj vse ste v teh dneh že poslali po pošti ali ji celo osebno prinesli.
Odzval se je tudi Karitas, ki ji je plačal položnico za elektriko, saj bi ji jo, če ne bi poravnala zapadlih obveznosti, za praznike izklopili. Karitas je prispeval tudi darila za deklici. Pomoč sta ji namenili še društvi Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki ter Pomagajmo slovenskim otrokom. Med drugimi se ji je oglasila starejša gospa Kristina, ki se je, da bi ji pomagala, z avtobusom odpravila iz Domžal v Ljubljano, da ji je izročila denarno donacijo, za katero je prispevala tudi njena soseda Mili, in nekaj priboljškov. »Neverjetno, gospa, stara 71 let, je prišla k meni z javnim prevozom in mi izkazala neverjetno pozornost, dobroto. Kljub svoji ne prav visoki pokojnini mi je poklonila nekaj denarja in drugih stvari. Rekla mi je, da ji je moja zgodba tako segla v srce, da mi je morala pomagati,« je bila ganjena Alenka.
Zdaj si je oddahnila
Menda so ji nekateri dobrotniki celo rekli, naj si shrani njihove telefonske številke, in če bo še kdaj huda stiska, naj le pokliče. »Joj, to slišati je bilo pa res ... Ah, saj ne vem, kar nimam besed,« je polna čustev razlagala Ljubljančanka. »Zaradi vaših bralcev bomo čez praznike lepo preskrbljeni. Ne bomo lačni, tudi darilca bodo in kakšen posladek, pa še nekaj stroškov bom lahko poravnala. Nikoli si nisem predstavljala, da bom kdaj pristala v taki stiski,« je dejala in povedala, da je včasih celo sama pomagala drugim, ko je še imela službo. Od svoje plače je dajala, kadar je lahko, čeprav je bil njen prihodek minimalen.
»Ni mi žal, da sem, čeprav je bilo zelo težko, javno spregovorila o svoji stiski in opozorila tudi na slab sistem socialnih ustrojev. Nisem se sicer želela izpostaviti s svojo podobo in priimkom, ker bi rada zaščitila svoji enajstletni punčki, a tudi sebe. Rada bi se vsem zahvalila. No, saj večini sem se že v živo, ampak vseeno: nimam besed za vse to, kar se je zgodilo. Veliko lepega je v tej moji sicer bridki zgodbi. Hvala vam, dobri ljudje – vaši bralci, rešili ste me iz hude stiske!«
