Z njo od države zahtevajo, »da preneha s postopki deportacije proti našemu someščanu Nooru. Nočemo, da Slovenija postane prizorišče še ene zgodbe o razdrti družini«. Kot so še navedli, je Noor pred štirimi leti po težki poti prišel z vojnega območja v Slovenijo in v Novo mesto, kjer je hitro postal del skupnosti. Ob pomoči prostovoljcev se je hitro vključil v življenje v mestu, spoznal dekle, ki je že imelo otroka, ter skupaj z njima zaživel družinsko življenje. Noor je pomagal kot prostovoljec pri Društvu za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto, Založbi Goga, Zavodu Situla in pri marsikaterih drugih. Omenjene organizacije so se povezale in skupaj z Delavsko svetovalnico in Delovno skupino za azil v Ljubljani pred Ministrstvom za notranje zadeve javno izpostavile njegovo zgodbo ter pristojne pozvale k drugačnemu ukrepanju. Kot omenjeno, je po zaslugi Solidarnosti zaživela tudi omenjena peticija.
ZAVRNILI AZIL
Noor je vložil zahtevo za združevanje družine in prejel potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji, zato Afganistanec po opozorilih Orlove sploh ne bi smel biti v deportacijskem postopku.
Noor je v Sloveniji zaprosil za azil, a so mu ga zavrnili. Pristal je v deportacijskem postopku, ki traja že več let. Letošnjega oktobra so ga znova odpeljali v Postojno v Center za tujce, čeprav na upravni enoti še vedno poteka postopek združevanja z družino.»Zdaj mu grozi, da ga deportirajo v Afganistan, še preden bo odločeno o njegovi vlogi za združitev z družino. Sprašujemo se: Zakaj država in policija razdirata družino? Zakaj osebi, ki je postala nepogrešljiv del družinske in lokalne skupnosti, odreka možnost dostojnega življenja? Zakaj ga država pošilja nazaj na vojno območje? Podpisniki predlagamo, da država omogoči Nooru in njegovi družini mirno in dostojno življenje: v Novem mestu, v Sloveniji,« so zaključili peticijo.
TUDI SAM PROSTOVOLJEC
»Noorullah se je kot naš uporabnik vključil leta 2017 v učenje slovenskega jezika. Zelo si je prizadeval čim prej naučiti se slovenski jezik, zato smo z njim delali individualno in je tudi zelo hitro napredoval,« je za Dolenjski list o njem povedala Maja Žunič Fabjančič iz DRPD in nadaljevala: »Hkrati pa se je želel vključiti v skupnost, nekaj prispevati in biti aktiven, zato se je kot prostovoljec vključil v naše redne aktivnosti in programe. Sodeloval je denimo na prostovoljski akciji ob Dnevu za spremembe, svoje izkušnje dela z ranljivimi skupinami delil z mladinskimi delavci, sodeloval je na več Živih knjižnicah, ki jih izvajamo v sodelovanju z drugimi organizacijami in institucijami, ter tudi na prireditvi Teden kultur, kjer se je vključeval v več aktivnosti in tudi s predstavitvijo afganistanske kulinarike na stojnici. Noor je namreč odličen kuhar. Okusne jedi so s stojnice izginile v nekaj minutah, someščani in someščanke, ki so imeli priložnost pokušine, pa so hrano izdatno pohvalili.« Kot omenjeno, so na predsednika države in vlade Boruta Pahorja in Marjana Šarca ter varuha človekovih pravic Petra Svetino poziv proti deportaciji podali v Delavski svetovalnici in Delovni skupini za azil. Laura Orel iz Delavske svetovalnice je po navedbah STA izpostavila sodbe Sodišča EU, ki je odločilo, da je, če gre za združevanje družine nekdanjih prosilcev za mednarodno zaščito, slednjim priznana pravica do družinskega življenja.
PRIMER DOBRE PRAKSE
Pri tem so iz DRPD še dodali: »Ocenjujemo, da gre za primer dobre prakse integracije. Skupaj v sodelovanju z več organizacijami v partnerstvu smo mu omogočili priložnosti za vključevanje, zato je Noor z Novim mestom stkal močne vezi, tukaj našel prijatelje in partnerico ter v miru zaživel družinsko življenje.«»Predlagamo ukrep amnestije oziroma trajne ureditve statusa pod določenimi pogoji. Prepričani smo, da bi to bistveno zmanjšalo administrativne stroške in hkrati uredilo nastajajoči sivi trg ter mnogim, ki zdaj ne morejo bivati, delati in se šolati, v nekaterih primerih pa niti skleniti zakonske zveze, omogočilo vstop v sistem,« je pojasnil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
