Spomnimo:
Odmevna dopinška afera je izbruhnila aprila lani, ko so kriminalisti oba pridržali, nato sta bila najprej priprta, do konca februarja letos pa sta bila v hišnem priporu. Na zaslišanju pred avstrijsko protidopinško komisijo ju je najbolj obremenila hrvaška atletinja Danijela Kuna, ki je leta 2017 zmagala na maratonu v avstrijskem Linzu, nato pa padla na dopinškem testu.
Ker poskus dogovora o priznanju krivde ni uspel, obramba pa je vložila tudi ugovor zoper obtožnico, tožilka Januša Kušar Rotman včeraj ni podala kaznovalnega predloga v primeru priznanja. Iz prebrane obtožnice je sicer razvidno, da tožilstvo obema očita kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa nedovoljenih snovi v športu, Špesu pa dodatno kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje. Sodnica Simona Murko, ki bo ob soglasju obeh strani sojenje izpeljala brez senata, je začetek glavne obravnave za zdaj razpisala za 3. marec, če bo do takrat že pravnomočna njena odločitev glede zahteve obrambe za izločitev dela dokazov.
Mislila je, da je zdravnik
Na zaslišanju pred avstrijsko protidopinško komisijo naj bi Kunova priznala, da je tekmovala pod vplivom prepovedanih substanc, in razkrila, da ji je jemanje nedovoljenih snovi predlagal slovenski trener, nekdanji maratonec in gorski tekač Igor Šalamun, snovi pa da ji je priskrbel Špes, o katerem je bila prepričana, da je zdravnik.
Ujeta tudi v zanko policijskih špijonov
Zagovornika obtoženih sta poleg neposrednega zaslišanja Kunove, ki naj bi po njunem mnenju v preteklosti večkrat spreminjala izjave, predlagala še zaslišanje zdravnika Lovra Žiberne, sicer kontrolorja dopinga pri slovenski protidopinški agenciji Sloado, ki bi povedal, ali je teoretično mogoče, da bi pri atletinji, ki naj bi ji glede na obtožnico Šalamun za 300 evrov injiciral poživilo, nato naj bi januarja prejela še dva odmerka, štiri mesece pozneje to nedovoljeno snov še lahko ugotovili v krvi oziroma urinu. Špesu pa obtožnica očita še več drugih primerov prodaje zdravil, zaradi česar je kmalu po izbruhu afere izgubil službo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, v zvezi s tem poteka tudi spor na delovnem sodišču. S Šalamunom sta se ujela tudi v zanko tajnih policijskih sodelavcev, ko jima je trener ponujal v športu nedovoljeni eritropoetin ter ga enemu od njiju februarja in marca tudi prodal v dveh odmerkih za 500 evrov.
Obramba za izločitev dokazov in javnosti
Prav dokazom, ki so jih pridobili s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, pa obramba najbolj nasprotuje in zahteva njihovo izločitev zaradi odredbe sodišča, ki naj bi bila po njihovem prepričanju izdana na podlagi ravnanj, ki niso v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Tožilka se s to zahtevo ni strinjala, saj naj bi izločitev tega dela dokazov že zavrnilo Višje sodišče v Mariboru.
Izredni strokovni nadzor, ki so ga na pljučnem oddelku UKC Maribor izvedli po dopinški aferi, sicer ni razkril nepravilnosti v ravnanju z zdravili. Kriminalisti so sumili, da je osumljeni zdravila za prodajo na črnem trgu kradel iz bolnišnice.
Prav tako tožilka nasprotuje zahtevi obrambe za izločitev javnosti iz celotnega sodnega postopka, ker naj bi bilo po mnenju odvetnikov, Roberta Berkoviča in Simona Dolinška, v njem povedanih precej stvari iz zasebnih življenj ljudi, ki sami sicer niso del sojenja. Tožilka Kušar Rotmanova pa, nasprotno, meni, da bo zadoščala izključitev javnosti v času, ko bodo poslušali prisluhe, in ob pričanju enega od mladoletnikov. Zadnjo besedo o tem bo imelo sodišče, ki je, kot rečeno, datum glavne obravnave določilo v začetku marca prihodnje leto.
