Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je oktobra obeležila 15. obletnico ustanovitve, dosedanji predsednik Boris Štefanec, ki se mu marca izteče šestletni mandat, pa je po Dragu Kosu in Goranu Klemenčiču tretji vodja komisije.
Odločitev predsednika republike Boruta Pahorja leta 2014, da za novega predsednika komisije imenuje Štefaneca, je v javnosti sprožila pomisleke in opozorila glede povezave Štefaneca s politiko. Štefanec je bil namreč član stranke Pozitivna Slovenija, iz nje je izstopil le dan pred imenovanjem za predsednika KPK. Do imenovanja Štefaneca ni bila kritična le opozicija, ki je zahtevala njegov odstop, temveč je takrat na primer tudi predsednik koalicijskega Desusa Karl Erjavec ocenil, da je s komisijo konec, če Štefanec ne bo odstopil. Kljub vsem kritikam o Štefanečevi komisiji kot brezzobem tigru bo Štefanec na tem položaju preživel celoten mandat.
Prvo leto mandata spor znotraj komisije
Štiri mesece po imenovanju je namestnica Alma Maruška Sedlar predsednika KPK pozvala k odstopu, ker je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Ko je bila na službeni poti v Parizu, sta namreč Štefanec in njegov drugi namestnik, Igor Lamberger, na dopisni seji glasovala sama in sprejela končne ugotovitve. Štefanec je te očitke ostro zavrnil in zagotovil, da nikoli ne bo odstopil, saj je »zelo odgovoren do prevzete funkcije«.
Primer Bratuškove, za katero je komisija ugotovila, da je v postopku izbire ravnala v navzkrižju interesov, je bil prvi odmevni primer KPK v aktualnem mandatu. Bratuškova je na upravnem sodišču sprožila spor zaradi posega v njene temeljne človekove pravice in svoboščine ter dosegla, da je KPK ugotovitve glede nje umaknila s svoje spletne strani. Komisija se je pritožila na vrhovno sodišče, a je to pritožbo zavrglo.
Skoraj istočasno s primerom Bratušek se je v javnosti pojavilo anonimno pismo, v katerem domnevno zaposleni na KPK opozarja, da so razmere na komisiji pod vodstvom Štefaneca nevzdržne.
Druga odmevnejša odločitev komisije, ki prav tako ni obrodila sadov, je bila tista v primeru poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. KPK je maja letos ugotovila, da Horvath zaradi nezdružljivosti funkcij krši zakon o preprečevanju korupcije, zato bi moral državni zbor po prepričanju Štefenca ugotoviti, da je Horvathu prenehal poslanski mandat. To se ni zgodilo, saj se pravni strokovnjaki strinjajo, da državni zbor nima zadostne pravne podlage, da bi začel postopek za prenehanje mandata poslancu.
Zadnji odmevni primer je zelo svež, KPK je v začetku decembra potrdila, da viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak ne zna dokazati plačila davka od dohodka pri oddajanju stanovanja v Ljubljani. Bošnjak zadeve ni želel komentirati, prek odvetnika je sporočil le, da postopek še ni končan, saj lahko vloži tožbo na upravno sodišče. Na slednjem se je sicer ustavilo že kar nekaj primerov, ki jih je obravnavala KPK.
Od 1931 do 541 prijav na leto
Prvi mož KPK je sicer že pred časom napovedal, da razmišlja o ponovni kandidituri, dokončno odločitev o kandidituri, ki jo po njegovih besedah podpirajo tako družina kot sodelavci, pa je obelodanil v ponedeljek. Štefanec je prepričan, da je »bistveno boljši kandidat« za predsednika protikorupcijske komisije, kot je bil pred šestimi leti, saj ima zdaj šest let izkušenj. Že res, da je verjetno boljši kandidat kot leta 2014, a to verjetno še ne pomeni, da je postal dober kandidat.
Komisija je imela namreč iz leta v leto manj dela. Če je komisija leto pred Štefanečevim prevzemom vodstva na mizo dobila 1931 prijav suma korupcije, se je lani številka zmanjšala skoraj na četrtino, prejeli so le še 541 prijav. Glede na opozorila policije o povečanju števila korupcijskih kaznivih dejanj je najbolj preprosta razlaga ta, da ljudje Štefanečevi komisiji pač ne zaupajo.
Štefanec je ob najavi kandidature zanikal očitke, da komisija svojega dela ne opravlja dovolj dobro. Ob tem je pojasnil, da je KPK do konca novembra prejela 625 prijav, kar je okoli 80 prijav več kot v vsem lanskem letu. Morda je število prijav povezano z neučinkovitostjo dela KPK, je priznal Štefanec. Vendar neučinkovitost po njegovem prepričanju ni težava komisije, temveč oblasti, ki »prevečkrat« ne upošteva komisije. Predsednika protikorupcijske komisije imenuje predsednik države Borut Pahor. Glede na dejstvo, da je Pahor ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji v ponedeljek znova pozval k oddaji prijav na javni poziv za zbiranje kandidatur, bi lahko sklepali, da niti predsednik države ni ravno navdušen. Koliko prijav so prejeli do zdaj, sicer v uradu predsednika republike ne razkrivajo.
