Intervju

»Država od nas dobi vsaj 30 milijonov evrov davkov na leto«

P.R.
26. 11. 2019, 19.01
Deli članek:

Na Golteh odprtje letošnje smučarske sezone načrtujejo za 6. december. Z direktorjem smučišča Mitjo Terčetom smo se pogovarjali o načrtih in investicijah, predvsem pa o izzivih smučarskega turizma v Sloveniji.

Smučišče Golte
Proge na smučišču Golte.

Kaj bo letos novega na slovenskih smučiščih?

Novinarji po navadi pod to temo mislite, da bodo smučišča odprla kakšno novo sedežnico, nihalko ali kaj podobnega. Na žalost vas moram razočarati, ne letos in ne naslednje leto na slovenskih smučiščih ne boste dobili pozitivnega odgovora. Če ministrstvo za gospodarstvo ne bo subvencioniralo novih investicij, pa bo verjetno ena takšna investicija na desetletje. Letos zaključena štiri milijone evrov vredna investicija v apartmajsko naselje na Golteh je verjetno največja investicija v smučarski turizem letos.

Zakaj že 10 let ni bilo zgrajene nobene nove sedežnice v Sloveniji?

Naprave v Sloveniji so v povprečju stare že več kot 30 let, na Južnem Tirolskem manj kot 18. Čeprav naprave lahko varno obratujejo več kot 30 let, proizvajalci po 30. letu odsvetujejo uporabo, saj je njihovo vzdrževanje mnogo dražje od novih in se zato bolj splača kupiti novo. Po drugi strani te naprave ne omogočajo udobja in hitrosti, ki jih smučarji pričakujejo. Se pravi, da bi bilo večino naprav na slovenskih smučiščih treba zamenjati, vendar nihče izmed nas, gorskih centrov, nima denarja niti za menjavo. Za menjavo večine naprav bi morali investirati med 200 in 300 milijoni evrov v naslednjih petih letih in še kakšnih 100 milijonov za nove sisteme zasneževanja.

Kje boste žičničarji dobili takšen denar, da postanete konkurenčni?

Takšnega denarja žičničarji nimamo. Tudi dolgoročni krediti države za turizem nam ne pomagajo. Kamorkoli okoli nas se obrnete, ta denar v določenem delu zagotovi država. Lahko pogledamo v Srbijo, Bosno ali Črno goro, kjer so države investirale več 100 milijonov evrov v žičnice in zasneževanje in zdaj hodijo Slovenci tja smučat. Tudi v Evropski uniji države, regije in občine pomagajo ali so pomagale manjšim in srednjim smučiščem in po njihovih kategorijah tja sodijo vsa slovenska smučišča. Tudi zadnja sedežnica v Sloveniji je bila zgrajena z državno subvencijo, ko jih ni bilo, so se investicije praktično ustavile. Država neposredno in posredno od nas dobi vsaj 30 milijonov evrov davkov na leto in bil bi že čas, da jih del investira nazaj.

Smučišče Golte
Mitja Terče

Optimistično rečemo, da vam bo država pomagala, kaj lahko pričakujemo novega na slovenskih smučiščih?

Glede na to, da nas je večina v zaščitenih okoljih, v povprečju traja tri leta, da dobimo gradbeno dovoljenje, v treh letih pa nastane le malo. Prej lahko pričakujemo samo novo akumulacijsko jezero na Krvavcu in mogoče krožno kabinsko napravo v Kranjski Gori. Vsi centri imamo velike načrte in čez tri leta bi verjetno lahko videli vsaj pet novih sedežnic in potem verjetno nekaj podobnega vsako leto naslednjih 10 let. Na Golteh načrtujemo najprej gradnjo dveh sedežnic in potem še ene. V desetletju bi tako slovenska smučišča postala moderna in bi lahko bolje konkurirala tistim v sosednjih državah.

Kako bi to pomagalo poletnemu turizmu?

Če želite imeti uspešen gorski center, morate donosno poslovati tako poleti kot pozimi. Brez uspešne zime boste poleti težko imeli uspešen center in obratno. Nobenega smisla ni imeti naprave za tri mesece v letu (poletne ali zimske), dobrih zaposlenih ne dobiš, da bi bili pri tebi samo tri mesece, vsa podporna infrastruktura je predraga, če dela celo leto in tri mesece ustvarja prihodke. Nove sedežnice, nihalke in druge naprave gostje uporabljajo tudi poleti. Slovenski centri zaostajamo za tujino, vendar hitro lovimo priključek. Na Golteh smo leto poleti beležili 87-odstotno rast prevozov z nihalko v primerjavi z lani. Ko bodo gorski centri uspešno poslovali prek celega leta, bod tudi ostali akterji v turizmu – trgovine, bencinske črpalke in vsi ostali v teh regijah – uspešno živeli skozi vse leto.

Je globalno segrevanje velik problem za vas?

Poleti je to velika prednost, saj se je v gorah mogoče prijetno osvežiti. Pozimi je ta vpliv možno omiliti s kvalitetnim sistemom zasneževanja, kar seveda povzroča dodatne stroške. Globalno segrevanje je še dodatno vplivalo na potrošniške navade, ljudje v milih zimah še raje zaidejo v nakupovalna središča in pozabijo na smučišča. Potrošništvo je naš glavni problem, in ne globalno segrevanje.

Ali letos vsa smučišča dražijo svoje vozovnice?

Večina nas minimalno povišuje cene, v povprečju nekje okoli pet odstotkov. Razlogi so v dražji delovni sili, višjih stroških energije, višjih stroških vzdrževanja, kar bo posledično dvignilo stroške obratovanja smučišč.