Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se s smrtno nevarno hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, ki jo pri nas imenujemo mišja mrzlica, po svetu okuži od 60 tosoč do 100 tisoč ljudi, daleč največ, skoraj 90 odstotkov okužb, zabeležijo na Kitajskem.
Čeprav Slovenija sodi med najvišja endemska območja za mišjo mrzlico, saj imamo tri različne viruse, ki povzročajo to bolezen, pa je smrtnost v Sloveniji po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) zelo nizka. V Sloveniji prisotni virusi namreč po njihovih podatkih povzročajo lažje oblike obolenja, tako je v zadnjih 35 letih pri nas zabeleženih 15 primerov smrti, od zadnjega primera pa je minilo že več let.
Med okuženimi največ moških
Do 24. oktobra je inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete epidemiološki službi prijavil 239 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice, večina bolnikov pa je bilo hospitaliziranih, je zapisano v tedenskem poročilu NIJZ. Največ bolnikov prihaja iz že znanih žarišč bolezni v jugovzhodni Sloveniji, kjer je zbolelo 86 ljudi, in Podravju, kjer so zabeležili 81 primerov.
Porast okužb se po ugotovitvah NIJZ sicer ciklično pojavlja na od tri do pet let, medtem ko je letos do omenjenega datuma v Sloveniji zbolelo najvišje ljudi v zadnjem desetletju. Večje število obolelih je bilo v tem obdobju leta 2008, ko je zbolelo 45 oseb, leta 2012, (185 oseb) in leta 2017 (76 oseb).
Večina bolnikov se okuži pri stiku z glodavci ali njihovimi izločki pri opravljanju del v gozdu, zato je med obolelimi tudi več moških (166), ki večinoma opravljajo dela v gozdovih. Nekateri bolniki so okužijo tudi pri čiščenju in pospravljanju kleti ter okolice domačij ali sprehodu po gozdu.
Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih, na svoji spletni strani pojasnjuje inštitut za varovanje zdravja.
Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev, s katerimi se okuži hrana, voda in okolje, ne prenaša pa se s človeka na človeka.
Potek bolezni
Od okužbe do nastanka znakov bolezni praviloma preteča od dva do štiri tedne, simptomi pa se lahko sicer pojavijo že nekaj dni po okužbi ali tudi do dva meseca po njej. Bolezen poteka v več fazah, bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil, lahko pa bolnik celo preboli bolezen brez značilnih simptomov.
»V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju,« je zapisano na spletni strani NIJZ. Pri lažji obliki se s tem obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje s prevladujem znakov odpovedi ledvic. To traja nekaj dni, bolnik pa lahko v tej fazi tudi umre. Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico, se razvije doživljenjska zaščitna imunost.
