Čeprav je od soočenja in ostre izmenjave besed med direktorico GZS Sonjo Šmuc in prvakom Levice Luko Mesecem minilo že nekaj dni, dogodek še vedno buri duhove. Zaradi precej agresivne drže je Sonja Šmuc v javnosti obveljala za »zmagovalko« obračuna, a prav bi bilo, da besede obeh govorcev malce pretehtamo in jih postavimo v kontekst.
Luka Mesec je dejal: »Slovensko gospodarstvo je tako umsko neperspektivno, da ne zna več razmišljati drugače kot: 'Dajmo vzeti državi, znižati davke in dajmo to zaposlenim. Ne! Menedžerji slovenskega gospodarstva boste morali poskrbeti za to, da bo gospodarstvo zmožno ustvarjati več dodane vrednosti.'« Oznaka slovenskega gospodarstva za umsko neperspektivno je bila mogoče malce neprimerna, a dejstvo je, da prav iz stavbe GZS vedno opozarjajo, da je slovenska rast produktivnosti premajhna. In rast produktivnosti je mogoče izboljšati tudi z boljšimi in novejšimi delovnimi sredstvi, predvsem pa s preusmeritvijo gospodarstva v po Lukovo »umsko« bolj perspektivne panoge, kjer je višja dodana vrednost. Sonja Šmuc je mlado zvezdo na levem političnem nebu obtožila, da ne vidi celotne slike, saj ima »plašnice«, ter ga poučila, da se je od leta 2007 dodana vrednost na zaposlenega povišala za 33 odstotkov in ob tem vse zasluge za to pripisala gospodarstvu ter se še pohvalila, da zato rastejo plače in blaginja, politike Levice pa naj bi le zavirale razvoj.
Rast plač
A dejstvo je, da gospodarstvo najnižjih plač pač ne viša. Če bi bila gospa Šmuc poštena, bi dejala, da je gospodarstvo ustvarilo pogoje, da je politika ob zahtevah in grožnjah sindikatov lahko zvišala plače. Minimalna plača se je od leta 2007, ko je znašala 538 evrov, pa do danes, ko znaša 842,79 evra, nominalno resda dvignila za 56 odstotkov, a spomnimo se, kako je do dviga prišlo. Prvi večji dvig se je zgodil v času vlade Boruta Pahorja, ki je plače zvišal z 597 evrov na 734, česar mu v gospodarstvu še danes niso oprostili, drugi višji dvig pa se je zgodil v času sedanje vlade prav tako ob velikem nasprotovanju gospodarstva.
Povprečna plača
Povprečna bruto plača je po podatkih slovenskega statističnega urada v letu 2007 znašala 1279 evrov, danes pa 1729 evrov, kar pomeni, da se je zvišala za 35 odstotkov. To je sicer skladno z dvigom dodane vrednosti, vendar se je znova treba spomniti, da je v to rast vštet dvig minimalne plače ter vsi boji in uspehi sindikatov. Ob tem mogoče še dodamo podatek, da je povprečna plača tudi v času največje krize rasla. A ne zaradi radodarnega gospodarstva, temveč ker so delo izgubljali slabše plačani delavci. Poleg tega nam je Banka Slovenije predočila tudi dejstvo, da s povprečno slovensko plačo ne moremo niti do kredita za nakup lastnega domovanja.
Kaj pa menedžerji?
Menedžerji za odgovornost, ki jo nosijo pri svojem delu, prejemajo nadomestila, ki si jih povprečni Slovenci težko predstavljajo. Res pa je, da bi težko našli predsednika uprave velikega podjetja, ki se je na svojem stolčku obdržal vse od leta 2007 pa do danes.
Med redkimi je Jože Colarič, predsednik uprave Krke. Pred 12 leti je imel 11 tisoč evrov neto plače, v letu 2018 pa je prejel 13.580 evrov neto mesečne plače, skupaj z dodatki in nagradami za uspešnost pa kar 31.300 evrov na mesec. Med trdoživimi predsedniki uprav je še Franjo Bobinac, prvi mož Gorenja, ki je v letu, preden smo se morali vsi spopasti s krizo, zaslužil skupaj z dodatki 298 tisoč evrov bruto, leta 2017 pa kar 505.933 evra. Glede na javno objavljene podatke bi težko rekli, da so plače menedžerjev le rasle v nebo, saj so v veliki meri odvisne od nagrad za uspešno poslovanje, v podjetjih, ki so povezana z državo, pa očitno tudi od tega, kdo sedi na stolčku. Tako je leta 2007 predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič prejemal 23 tisoč evrov mesečne bruto plače, o kateri lahko današnji predsednik uprave Andrej Slapar, ki prejme 18 tisoč evrov bruto mesečno, lahko le sanja. Padli predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je leta 2018 prejel skupaj 366 tisoč evrov bruto prejemkov, eden izmed njegovih predhodnikov Marko Kryžanowski, ki je Petrol vodil leta 2007, pa je dobil skupaj kar 518 tisoč evrov bruto.
