Danes je Svet Občine Šoštanj na izredni seji obravnaval sanacijo ugreznin med Družmirskim in Velenjskim jezerom. Seje so se udeležili tudi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, vodja tehničnih služb in tehnični vodja PSU mag. Drago Potočnik ter svetovalec direktorja družbe RGP, ki je izvajalec del na omenjenem področju, dr. Marjan Hudej. Po izredni seji so si člani občinskega sveta ogledali tudi področje sanacije ugreznin.
Z novimi odkopi ne bo neposrednega vpliva
Kot smo že poročali, območje med omenjenima jezeroma skrbi lokalno skupnost in tamkajšnjo civilno iniciativo. Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, so njihovi predstavniki »z argumenti ovrgli dileme in pomisleke glede omenjene problematike«.
Mavec je poudaril, da je skrb prebivalcev povsem odveč. »To območje je varno in vse aktivnosti na področju sanacije ugreznin potekajo v skladu z vsemi tehničnimi predpisi in pripravljenimi projekti. Med jezeri in pod njimi je dovolj materiala in če bi bil kdaj ta del ogrožen, bomo takoj nehali odkopavati premog. Tako daleč niti ne bomo pustili, da pride, saj izvajamo vse varnostne ukrepe, da do tega ne bo prišlo. Kot smo že večkrat pojasnjevali tako v medijih kot tudi različnim javnostim, med drugim tudi Občini Šoštanj in civilni iniciativi, trenutno stanje na območju med Velenjskim in Družmirskim jezerom za nikogar ne predstavlja nikakršne grožnje,« je povedal. Po njegovih besedah je zaradi manjše površinske akumulacije vode prišlo zaradi letošnjega intenzivnega odkopavanja pod tem področjem. Vseeno tam ostaja dovolj materiala, da se jezeri ne bosta združili. Z novimi odkopi v jami v naslednjih mesecih ne bo neposrednega vpliva na to področje, je zatrdil in dodal, da bodo v tem času območje med jezeroma prednasipali in sanirali plitve depresije, zalite z vodo. S tem bodo pripravili teren na nove odkope.
Do minimuma ne bodo prišli
Premogovnik Velenje na področju sanacije ugreznin izvaja redne dnevne, mesečne in letne monitoringe, so zatrdili. Sanacija temelji na izračunih in analizi varnosti, izdelanih za predvideno končno širino območja med jezeroma, ki znaša najmanj 150 metrov. Do tega minimuma ne bodo prišli niti do konca odkopavanja, so prepričani. Trenutna najmanjša širina območja med jezeroma sicer znaša 360 metrov.
»Manjše vodne akumulacije na tem območju predstavljajo plitke depresije, zapolnjene z vodo, ki ne vplivajo na stabilnost območja, so pa sestavni del našega dela in tako bo vse do konca odkopavanja v Šaleški dolini. V to območje letno pripeljemo med 700.000-800.000 kubikov materiala, ki je mešanica pepela, sadre in žlindre, pripeljanega iz TEŠ,« je povedal Potočnik.
Manko so predvideli
Glede na obdobno povečano dinamiko odkopavanja pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta Termoelektrarne Šoštanj, imenovanega stabilizat, je prišlo do manka materiala, ki ga delno nadomeščajo z zemeljskimi izkopi. To so predvideli, zato so se z Darsom v fazi projektiranja 3. razvojne osi dogovorili, da bodo viški materialov uporabljeni na področju sanacije ugreznin, kar je bilo zapisano že leta 2013 v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
