Golubović je napovedal, da si bodo še naprej prizadevali, da z Levico ohranijo stik, se pogovarjajo in poskušajo uskladiti. Pri Levici pa je, da se odločijo, kako naprej, je dodal.
Zadnja glasovanja v DZ so sicer pokazala, da lahko koalicija, ki nima večine v DZ, za sprejem zakonodaje dobi podporo pri različnih opozicijskih strankah, ne le pri Levici, s katero ima podpisan sporazum za letos.
"Delali bomo tako, kot smo delali zadnje pol leta. Pri določenih zakonih smo se poskušali uskladiti z vsemi, nekateri so nas podprli, nekateri ne," je spomnil Golubović. Manjšinska vlada po njegovih besedah pomeni veliko komuniciranja z vsemi, kar pa je dobro za državo in kakovost sprejetih aktov. Osebno tudi ne vidi potrebe po tem, da bi sporazum z Levico še podpisali za v prihodnje.
Pogojevanja Levice
Levica sicer sodelovanje z vlado pogojuje s tremi ključnimi točkami. Prvi pogoj je bila zavrnitev sprememb dohodninske lestvice, ki pa jih je DZ v sredo potrdil. Levica nasprotuje tudi ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, o čemer bo DZ odločal danes. Tretji pogoj pa je podpora njihovemu predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, o čemer bo pristojni parlamentarni odbor odločal 6. novembra. To bo tudi presečni datum za nadaljnje sodelovanje stranke z vladno koalicijo, je v sredo v izjavi v DZ povedal koordinator Levice Luka Mesec. O tem bodo sicer odločali organi stranke. Za zdaj pa kaže, da koalicija teh pogojev ne bo izpolnila.
Zadeve gredo naprej
Po ocenah vodje poslancev SMC Igorja Zorčiča tudi Levica kaže, da ji velikokrat ni v interesu, da bi bila soglasna s koalicijo. "Očitno je njena volilna baza takšna, da nasprotuje temu sodelovanju. Iščejo konflikt," je v izjavi po koalicijskem srečanju ugotavljal Zorčič.
Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana bodo odnos z Levico reševali tako, kot ga rešujejo celo leto. "Enkrat so z nami, enkrat proti nam, zadeve pa gredo brez težav naprej," je spomnil in dodal, da se podpisanega sporazuma tudi Levica ne drži. Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da takšno sodelovanje z Levico, kot so si ga zamislili ob oblikovanju vlade, ne deluje, saj so ves čas napetosti in težave. Pričakoval je, da bo sodelovanje dokaj naporno, a v takšnem načinu sodelovanja, ki kaže na izsiljevanje vlade skoraj pri vsakem vprašanju, tudi sam ne vidi smisla. Po Erjavčevih navedbah je v zadnjem času največji kritik vlade prav Levica, njene zahteve pa da so velikokrat nerealne.
Proračunu se obeta podpora
"Očitno pa vlada lahko deluje tudi brez tega protokola o sodelovanju," je ugotavljal Erjavec in spomnil na proračun za prihodnji dve leti, ki se mu očitno obeta podpora. Da bodo prispevali svoje glasove, je namreč napovedal prvak SNS Zmago Jelinčič.
Jelinčič, ki je podprl tudi spremembe davčne zakonodaje, je v današnji izjavi v DZ zatrdil, da se s premierjem Marjanom Šarcem niso pogovarjali o formalnem sodelovanju. "Smo svoja stranka in smo pokazali, da imamo od leta 1992 konstantno, enako pot konstruktivne opozicije. Če je kakšna neumnost, povemo, če je kaj dobrega, potrdimo," je dejal. Napovedal je, da bodo delali po zdravi pameti in podpirali pametne zakone, ki bodo v korist države in državljanov. Tako po njegovih navedbah ni potreben podpis sporazuma z vlado, kot ga ima Levica.
V poslanski skupini SAB so danes v odzivu spomnili, da so od samega začetka oblikovanja te vlade opozarjali, da bo sodelovanje z Levico, "ki ni želela prevzeti odgovornosti in postati članica levosredinske koalicije, zelo zahtevno". "Najlažje je namreč ostati 'zunaj', postavljati zahteve, pogojevati in se ograditi od nepopularnih odločitev, s tem pa tudi ne prevzeti kakršno koli odgovornost," so dodali. Po njihovih navedbah mora resna politika znati sprejemati tudi težke odločitve, upoštevati vse sloje prebivalstva in biti pripravljena na kompromise. "Zanimivo bo videti, ali bo prav Levica povzročila padec levosredinske vlade in s tem tlakovala pot desnici," so še zapisali v SAB.
