Faktorski dohodek na zaposlenega je bil v primerjavi z letom 2017 višji za 39 odstotkov, s 7634 evri pa je bil najvišji, odkar se izračunava, so ta teden objavili na statističnem uradu.
Dohodek so zvišale višja vrednost kmetijske proizvodnje (za 18 odstotkov), višja vrednosti vmesne potrošnje (za štiri odstotke) in nižja zaposlenost (za en odstotek).
Subvencij je bilo lani 247 milijonov evrov in so bile za pet odstotkov nižje kot leta 2017. Subvencije na višino dodane vrednosti niso vplivale, so pa vplivale na višino faktorskega dohodka. Delež subvencij v faktorskem dohodku je bil 42-odstoten, kar je 19 odstotnih točk manj kot leta 2017.
Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu (BDP) se je lani zvišal za 0,4 odstotne točke na 1,4 odstotka BDP in tako dosegel raven iz leta 2015. Glavni razlog za povečanje deleža je bila večja vrednost rastlinske proizvodnje z izjemno letino sadja in grozdja.
Čeprav so bile cene nižje, pa je bila letina rastlinskih proizvodov dobra, kar je zvišalo tudi faktorski dohodek. Ta je bil s 596 milijoni evrov za 38 odstotkov višji kot leta 2017, na zaposlenega pa je bil s 7634 evrov najvišji doslej.
Vzrok za višjo vrednost kmetijske proizvodnje, ki je kljub sedemodstotnemu padcu cen ugodno vplivala na dohodkovni položaj v kmetijstvu, je v za 27 odstotkov večji proizvodnji. Ta je bila večja v glavnem zaradi večje rastlinske pridelave, ki je bila posledica ugodnih vremenskih razmer.
Rastlinska pridelava je bila lani po ocenah statistikov vredna 794 milijonov evrov, kar je 58 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje, in je bila za osem odstotnih točk višja kot v letu 2017.
Cene rastlinskih pridelkov so bile sicer za 12 odstotkov nižje kot v letu 2017, a je bila vrednost pridelave kljub temu višja za 35 odstotkov, saj je bil obseg rastlinske pridelave večji za 54 odstotkov. Vrednost so zvišala vsa področja rastlinske pridelave, izjema je bila pridelava krompirja, ki ga je bilo količinsko v medletni primerjavi za 10 odstotkov manj.
Glavni razlog za večjo vrednost rastlinske pridelave je sicer v znatno večji pridelavi sadja in grozdja oz. vina - sadje je bilo vredno skoraj dvakrat več kot v letu 2017, vino pa se je v povprečju podražilo za 66 odstotkov.
Vrednost živinoreje je bila lani 559 milijonov evrov, kar je sedem odstotnih točk manj kot leta 2017 in predstavlja 41 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Prireja in cene, ki vplivajo na vrednost živinoreje, so namreč skoraj ohranile raven iz predhodnega leta.
Kmetijske storitve pa so bile lani vredne 18 milijonov evrov, kar predstavlja en odstotek vrednosti kmetijske proizvodnje.
Vmesno potrošnjo so statistiki ovrednotili na 750 milijonov evrov in je bila za štiri odstotke višja kot v letu 2017, in to skoraj v celoti zaradi višjih cen kmetijskih inputov oz. izdelkov in storitev, potrebnih za kmetijsko proizvodnjo. Najbolj so se zvišali stroški za goriva in energijo, dražji so bila tudi gnojila, vzdrževanje opreme in zgradb, krma in veterinarske storitve.
Bruto investicij v osnovna sredstva je bilo za 305 milijonov evrov ali 19 odstotkov več kot v letu 2017.
V kmetijsko proizvodnjo je bilo lani vključenih 78.017 zaposlenih ali skoraj odstotek manj kot leto prej, med temi je bilo največ samozaposlenih (71.422), medtem ko je bilo plačanih delavcev 6595.
