O prihodnosti sodelovanja bodo odločili organi stranke, je danes pojasnil v izjavi za medije.
Vlada po njegovih besedah vodi protisocialno politiko. "Ker ve, da podpore za tako politiko ne more dobiti pri Levici, se, medtem ko sporazum še velja, o podpori dogovarja z Zmagom Jelinčičem in v četrtek tudi z Janezom Janšo oz. SDS," je dejal Mesec. Očitke o navezi med prvakom LMŠ Marjanom Šarcem in prvakom SDS Janezom Janšo je sicer vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović označil za laž.
"To je odmikanje od vseh dogovorov, ki smo jih sprejeli med vlado in Levico. Tudi o tem, če je sodelovanje s takšno vlado še mogoče, bodo v kratkem govorili organi Levice," je povedal Mesec. "Zdi se, da se to sodelovanje v prihodnje vse bolj odmika, pa ne zaradi Levice, ampak ker vlada sistematično krši vse dogovore, ki smo jih sprejeli," je dodal.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da četrtkovo ravnanje predstavlja kršitev sporazuma med Levico in koalicijo. "Ukrep je v nasprotju s sporazumom, ki ga imamo z vladno koalicijo. Ta jasno določa, da mora vlada najprej poskusiti uskladiti predloge zakonov z nami, šele če ne pridejo do konsenza s poslansko skupino Levice, lahko gredo iskat podporo v druge poslanske skupine," je poudaril.
Četrtkovo razpravo odbora DZ za delo o vladnem predlogu novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki prinaša ukinitev dodatka za delovno aktivnost, so sicer zaznamovale številne prekinitve in proceduralni predlogi Levice. Vatovec je ob tem opozoril, da so s tem želeli dobiti jasne odgovore ministrice za delo Ksenije Klampfer.
Nekateri koalicijski partnerji so danes Levici očitali, da je s svojim ravnanjem zlorabila demokracijo. "Edina zloraba demokracije, ki se je v četrtek zgodila, je bilo to, da je vladna koalicija sejo vodila na način, da nam je vzela možnost razprave tako, da ni dovoljevala postopkovnih predlogov, ki so onemogočili tudi, da bi si na normalen način vzeli premor pred glasovanjem," je pojasnil.
Zaostritev odnosov ali pomanjkanje zaupanja?
Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič ima po četrtkovi seji odbora za delo, ki so jo zaznamovali proceduralni zapleti in prekinitve, občutek, da Levica dela odločne korake stran od vlade. "Tega si ne želim. Upam, da bodo njihova bodoča izvajanja bolj konstruktivna. Nenazadnje smo vsi na isti ladji, vsi enako težko poganjamo vesla," je dejal.
Način sodelovanja poslancev Levice na seji parlamentarnega odbora, na kateri so pozno ponoči in po številnih zapletih na tesno izglasovali zeleno luč vladnemu predlogu za ukinitev dodatka za delovno aktivnost, je Zorčič označil za "šov". "Mi poznamo njihovo stališče, ga spoštujemo, imamo drugačne poglede. Ampak to, da 13 ur ponavljaš eno in isto, opozarjaš na ta način ... Zdi se mi, da so to koraki strank od koalicije," je ocenil v izjave za medije.
Če bo Levica nadaljevala z oddaljevanjem od vlade, Zorčič verjame, da bo "v vseh strankah, verjetno tudi v Levici, prišlo do razmisleka, ali so možne druge povezave". Kot je še spomnil Zorčič, koordinacijo z Levico vodi največja koalicijska stranka LMŠ. Verjame, da to vodijo na način, da vlada obstane in da bo imela kaj pokazati.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je ocenil, da je situacija zahtevna. V izjavi za medije je pozval k umiritvi strasti. Treba se je usesti za mizo in ugotoviti, kje so skupni projekti, je dejal.
Golubović je poudaril pomen dialoga in spoštovanja partnerjev. Sicer pa dogajanja sploh ne vidi kot zaostritev odnosov med Levico in koalicijo, ampak kot pomanjkanje potrpljenja s strani Levice. Ob tem je poudaril, da so v LMŠ odprti za dialog, če bodo v Levici to želeli.
Vodja poslanske skupine Maša Kociper pa je dogajanje pospremila z besedami, da je bil dogovor z Levico "malo prisilna poroka", vendar si v SAB želijo levosredinsko vlado.
Karl Erjavec glede zaostrovanja s strani Levice ocenjuje, da so "v težki in nevarni poziciji". Po njegovem mnenju je najbolj pomembno, da ves čas teče dialog. Zaostrovanje Levice pa po njegovih besedah ne koristi partnerstvu s to stranko.
A nekaj slabe volje je v koaliciji sprožil tudi DeSUS z vložitvijo dopolnila na interventni zakon, s katerimi želijo zagotoviti izredno uskladitev pokojnin v prihodnjem letu že pri več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu in ne šele ob več kot triodstotni. Dopolnilo je težko okoli 50 milijonov evrov, a bolj kot to vladne partnerice moti, da je DeSUS prekršil dogovor, da na proračunske dokumente v koaliciji dopolnil ne bodo vlagali, na kar je spomnil tudi Golubović.
Ko se koalicija, ki ima neko večino, dogovori za proračun, potem ni dobro, da se vlagajo kakršna koli dopolnila, je dejal Han. Zato pa Kociprova ni izključila možnosti, da tudi SAB vloži dopolnilo za višje izplačilo letnega dodatka upokojencem, pri katerem so v stranki že vztrajali, a so ga zavrnili v DeSUS. V DeSUS sicer pričakujejo, da bodo dopolnilo podprle tudi ostale poslanske skupine.
Razrahljani odnosi v koaliciji in v odnosu do Levice so toliko pomembnejši ob prihajajočem sprejemanju proračuna za prihodnje dve leti, ki je temelj delovanja države. Premier Šarec je že napovedal možnost, da bi na proračunske dokumente vezal zaupnico.
Za sprejem proračuna je sicer dovolj navadna večina, a Erjavec denimo že zdaj pričakuje, da bo državni svet nanju verjetno sprejel veto. Kar bo pomenilo, da bo moral DZ v drugem krogu dokumente sprejeti z absolutno večino 46 poslancev.
Kaj bo storila Levica, bo znano torej po organih stranke, ki bodo sklicani še pred glasovanjem o proračunu, tudi če dokumentov ne bo podprla, pa proračun - kot kaže - ni ogrožen.
Proračunu se obeta podpora SNS
Prvak SNS Zmago Jelinčič je za STA razkril, da se kljub nekaterim pripombam proračunskim dokumentom obeta podpora njihovih poslancev. Razlog za to je, kot je navedel, "zdrava pamet", saj bi bilo brez proračuna okrnjeno financiranje naložb.
"Nesprejetje proračuna pomeni prekinitev vseh investicij po občinah, krajevnih skupnostih, šolah ..." je pojasnil med razlogi za omenjeno odločitev. Brez sprejetih proračunskih dokumentov bi bilo financiranje možno zgolj po dvanajstinah, kar pa po Jelinčičevih besedah pomeni le najnujnejše. "Državljani bi bili ob vse razen zgolj osnove za preživetje," je navedel Jelinčič in pritrdil, da v resnici njihova podpora niti ni pod vprašajem, četudi imajo nekaj pripomb, ki jih nameravajo predstaviti pristojnemu ministru.
Ob dejstvu, da je zunajkoalicijska partnerica Levica zaradi nestrinjanja z davčnimi spremembami in ukinjanjem dodatka za delovno aktivnost tako rekoč odpovedala podporo vladi, bodo glasovi SNS še kako pomembni. Koalicijske stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB imajo namreč skupaj le 43 glasov, s štirimi glasovi SNS pa presežejo absolutno večino, kar pomeni, da bo proračun "varen" tudi ob morebitnem nasprotovanju vseh poslancev SDS, NSi in Levice, pa tudi ob morebitnem vetu državnega sveta.
