»Pojav in širjenje nalezljivih bolezni sta v glavnem odvisna od higienskih razmer, v katerih se ljudje nahajajo. Bolj ko se ti zadržujejo v večjih skupinah, večja je možnost, da se med njimi širijo bolezni. Verjetnost, da bi begunci oziroma migranti vnesli v Slovenijo zelo resne nalezljive bolezni (potovalne in tropske bolezni, ebolo, hemoragične mrzlice), je izjemno majhna, saj imajo te bolezni kratko inkubacijsko dobo, migranti pa na poti do cilja prebijejo tudi po več mesecev. Če že zbolijo, zbolijo kmalu po tem, ko zapustijo svojo domovino, in zaradi resnosti bolezni poti niti ne morejo nadaljevati oziroma vsaj toliko časa ne, dokler ne ozdravijo. Največkrat zaradi resnosti okužbe celo umrejo. Za zdravljenje tovrstnih bolezni pri nas ni bilo nabavljenih posebnih zdravil. S strokovnega vidika je tveganje za vnos nalezljivih bolezni precej večje pri potnikih, ki se z eksotičnih potovanj domov vračajo z letalom, kar pomeni bistveno krajši čas potovanja, po navadi manj kot 24 ur. Pa tudi to tveganje je ocenjeno kot zelo majhno, saj se v praksi razmeroma redko zgodi, da se potniki okužijo v tujini in se nato zdravijo doma. Vsako leto na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zabeležijo nekaj importiranih (vnesenih) črevesnih nalezljivih bolezni, denge, malarije, čikungunje, tudi okužbe z virusom Zahodnega Nila, vendar podatkov o nalezljivih boleznih za posamezne skupine prebivalstva (migranti, tujci, potniki, zdravstveni delavci) ne beležijo,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Kombinezon, rokavice, maska, razkužilo …
Po potrebi se izvaja tudi dezinfekcija obutve, oblačil, opreme in vozil, pa tudi dezinfekcija, deratizacija in dezinsekcija sprejemnih in namestitvenih centrov oziroma prostorov za pridržanje.
Med najbolj izpostavljenimi skupinami, ki zaradi stika s tujci tvegajo morebitne okužbe, so policisti. Kako skrbijo za zaščito pred morebitnimi okužbami, je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave: »Uslužbence v sodelovanju z NIJZ redno obveščamo o morebitnih tveganjih za nalezljive bolezni in potrebnih ukrepih. Na delovnih mestih, na katerih so javni uslužbenci v intenzivnejšem stiku z migranti, je treba za zmanjšanje tveganja pred okužbo nujno in dosledno izvajati osnovne higienske ukrepe, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju okužb. To so pogosto in temeljito umivanje rok, uporaba razkužila, izogibanje dotikanja oči, nosu in ust z neumitimi rokami in rokavicami, uporaba osebne varovalne opreme (zaščitnih rokavic, kombinezonov, mask in respiratorjev). Posebna previdnost velja ob tesnem stiku z osebami, ki kažejo bolezenske znake, ter ob možnem stiku s krvjo in drugimi telesnimi izločki. Osebno varovalno opremo nabavljamo glede na potrebe in jo imajo uslužbenci ves čas na voljo. Za letos imamo sklenjeno pogodbo za popolnitev zaščitne opreme za enkratno uporabo, in sicer 7059 kombinezonov, 617.130 sintetičnih rokavic, 73.310 rokavic iz lateksa in 7924 respiratorjev.«
Težave pri sporazumevanju in improvizaciji pri pregledih
Vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu (ZD) Ormož Alenka Simonič je povedala, da so skoraj vsak dan aktivirani zaradi zdravstvenih težav migrantov. Do zdaj še niso posumili na kakšno hujšo nalezljivo bolezen. »Večinoma imamo opraviti s svežimi poškodbami ali z zapleti kroničnih bolezni, nastalimi zaradi dolge poti. Osebje pri svojem delu uporablja rokavice in pazi na sterilno opravljanje dela. Druge zaščite nimamo. Vsekakor obstaja možnost različnih nalezljivih bolezni, a je na žalost zaradi težav v sporazumevanju in improviziranem izvajanju pregledov prisotno tveganje, da jih spregledamo,« je poudarila Simoničeva.
Običajne bolezni, pa tudi garjavost, ušivost, ošpice, oslovski kašelj, rdečke, tetanus, davica …
»Najpogostejše zdravstvene težave pri migrantih so poškodbe, podhladitve, opekline, težave nosečnic, porodi, bolezni ali poslabšanja bolezni, ki so jih že imeli (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, druge kronične bolezni), ter akutne nalezljive bolezni. Slabe potovalne in higienske razmere, pomanjkanje pitne vode in bivanje v zbirnih centrih predstavljajo tveganje za pojav nalezljivih bolezni. Migranti obolevajo predvsem zaradi akutnih okužb dihal, pozimi za gripo, obolevajo tudi zaradi akutnih črevesnih nalezljivih bolezni, akutnih vročinskih stanj, okužb kože (garjavost, ušivost), pa tudi za boleznimi, ki so pri nas sicer obvladljive zaradi cepljenja, kot so ošpice, oslovski kašelj, rdečke, tetanus, davica, otroška paraliza. Obolevnost za temi boleznimi je odvisna od precepljenosti v krajih, kjer so bili doma,« je navedla specialistka infektologinja iz Splošne bolnišnice (SB) Ptuj, primarij Jelka Reberšek Gorišek.
Poseben problem: virusa hepatitisa B in HIV ter tuberkuloza
Policisti po končanem delu z migranti najprej v za to namenjene posode odvržejo uporabljene rokavice in obrazne maske, se po možnosti oprhajo, umijejo in si razkužijo roke ter se preoblečejo v čista oblačila. Pred odhodom z območja stopijo v posodo s sredstvom za razkuževanje obuval.
Prenos redkih bolezni, kot sta na primer hemoragična mrzlica in ebola, po besedah Reberšek Goriškove pri nas praktično ni možen, ker je pot migrantov dolga. »Lahko pa obolijo zaradi meningokokne okužbe, za virusnim hepatitisom A, poseben problem so lahko migranti, oboleli z virusnim hepatitisom B, z okužbo HIV ali tuberkulozo. Bolezni niso nove in jih pri nas poznamo. Obravnava bi bila možna, če bi ostali dalj časa v Sloveniji. Najpogosteje hitro zapustijo našo deželo in so izvidi obravnave znani šele po njihovem odhodu. Tudi spremljanje večkratno odpornih bakterij, če te povzročajo okužbo, praviloma ni možno, ker po navadi migranti prej zapustijo našo deželo. Drugače je v zbirnih centrih, kjer živijo dalj časa. Ob prihodu migrantov v azilne domove se opravi preventivni zdravstveni pregled, preveri cepilni status in opravi osnovno cepljenje. Migranti in begunci ne predstavljajo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni med prebivalci. Zaradi tesnega sobivanja in slabših higienskih razmer lahko pride do širjenja bolezni med njimi samimi, pa tudi do posameznih prenosov na zdravstveno osebje. Da bi bilo teh prenosov čim manj, je treba skrbno upoštevati in izvajati priporočila ter ukrepe za zmanjšanje tveganja pred okužbo. SB Ptuj je strokovno usposobljena zdraviti najpogostejše bolezni migrantov, v primeru nejasnosti se imamo možnost posvetovati z infektologom, epidemiološko službo NIJZ oziroma z drugimi strokovnjaki ali pa pacienta premestimo v klinični center. Dosledno izvajanje preventivnih ukrepov pri zdravstvenem osebju in bolnikih je eden najpomembnejših ukrepov za zaščito pred okužbami, kar velja tudi pri obravnavi migrantov,« je povedala Reberšek Goriškova.
