Škorjanc je v ZDA obtožen, da je bil med letoma 2008 in 2013 kot član kriminalne združbe udeležen v več računalniških goljufijah, v katerih so bile žrtve oškodovane za skupno več milijonov evrov.
Zvezno sodišče v ameriški prestolnici Washington je v začetku septembra objavilo obtožnice proti Američanu, Špancu in dvema Slovencema zaradi kriminalnega združevanja ter bančnih in drugih prevar prek spletnega hekerskega foruma Darkode, ki so ga leta 2015 zaprli. Obtožnice so vložili proti Škorjancu, Leniqiju, Florenciu Carru Ruizu in Thomasu McCormicku, v primeru obsodbe pa jim grozi do 50 let zapora.
Nedopusten pritisk Američanov
Mihaela in Alenko Karner je avstrijska policija konec leta 2011 aretirala v vili blizu Bad Kleinkirchheima. Avstrijski sodišči sta nato na zahtevo ZDA odredili njuno izročitev, a je nato avstrijsko ustavno sodišče izročitev zaustavilo. Oba so proti plačilu varščine izpustili iz pripora na prostost. Zakonca Karner sta se tudi pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa je njuno pritožbo zavrnilo kot nedopustno.
Škorjanca sicer Američani obtožujejo, da je ustvaril program Butterfly (Mariposa/Metulj) Bot ali BFBOT in ga prodajal na spletnem forumu Darkode, kjer ga je oglaševal kot program, ki lahko ukrade gesla za spletne finančne storitve uporabnikom internet explorerja in firefoxa. Združba naj bi od septembra 2008 do decembra 2013 svojim žrtvam, ki so jim pokradli zasebne podatke, med drugim o bančnih računih in kreditnih karticah, povzročila za 4,5 milijona dolarjev škode. Obtožnica jih bremeni kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete, računalniških vdorov in izsiljevanja. Direktor družbe H-Bit Martin Škorjanc je v sporočilu za javnost potrdil, da so njegovega sina priprli na podlagi obtožnice in v povezavi z njo razpisane mednarodne tiralice. »Za pregon sicer ni prave pravne podlage, saj je bil Matjaž Škorjanc za isto dejanje, kot ga preganja tožilstvo ZDA, že pravnomočno obsojen, kazen pa je v Sloveniji tudi v celoti že prestal. Gre za nedopusten poskus ponovnega sojenja o isti stvari, ki ga prepoveduje slovenski, evropski in tudi ameriški pravni red,« je poudaril.
Nad Karnerje z milijonsko denarno nagrado
Američani so že leta 2011 od slovenskih kolegov zahtevali izročitev Škorjanca, ki je bil nato v Sloveniji obsojen, ker je prodajal zlonamerni računalniški program Mariposa, s katerim je okužil milijone računalnikov po vsem svetu. Za to dejanje mu je mariborsko sodišče leta 2015 izreklo štiri leta in deset mesecev zaporne kazni, ki jo je Škorjanc že prestal. Plačati je moral tudi 25 tisoč evrov stranske denarne kazni, odvzeli pa so mu za 100 tisoč evrov protipravno pridobljenega premoženja.
ZDA pa v okviru programa nagrad za podatke o narkotikih (NRP) za informacije, ki bi privedle do aretacije ali obsodbe domnevnih slovenskih trgovcev z drogami, Mihaela Karnerja, Alenke Karner in Matevža Karnerja, od julija ponujajo nagrado v višini pet milijonov ameriških dolarjev oziroma 4,5 milijona evrov »na glavo«. Ameriško zunanje ministrstvo na svoji strani navaja, da so Karnerjevi odgovorni za proizvodnjo in razpečevanje več sto tisoč enot anaboličnih steroidov v ZDA. Pri tem so po navedbah Američanov sodelovali z več proizvajalci, veletrgovci, tistimi, ki so opravljali prepakiranja, ali pošiljatelji v več tujih državah. Poleg tega so Karnerjevi, kot navaja ministrstvo, nadzorovali več kot 200 spletnih strani, ki so bile namenjene oglaševanju in prodaji steroidov. Uporabljali naj bi tudi zapleteno shemo slamnatih podjetij ter povezanih bančnih računov za prenos nezakonitih prihodkov, ki so jih prejeli prek različnih plačilnih metod, vključno z Western Union/MoneyGram, bančnimi nakazili in kreditnimi karticami. Kakorkoli. Mihael Karner je v odzivu medijem pojasnil, da je z družino doma v Ljubljani, ter poudaril, da nihče ne bo prejel nobene nagrade, saj Slovenija svojih državljanov ne izroča ZDA, torej so podatki o tem, kje se nahaja, zanje neuporabni.
