Ko je grozdje dozori, se zbere vsa družina in pogosto tudi sosedje, ki priskočijo na pomoč pri obiranju sladkih jagod. Čas trgatve se med pokrajinami nekoliko razlikuje. Na Primorskem trgatve potekajo že od konca avgusta pa tja do konca septembra, na jugu in vzhodu države (posavska in podravska vinorodna dežela) grozdi dozorijo malo pozneje. S številnimi podrobnostmi proizvodnje vin vas bo z veseljem seznanil vsak slovenski vinar, kajti vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo poklicno ali pa je le njihov konjiček, počnejo to z dušo in veliko predanostjo. Največ informacij o organiziranih trgatvah najdete na spletni strani https://www.turisticnekmetije.si/. Lahko pa se udeležite nekaterih največjih trgatev v Sloveniji.
Gremo na trgatev
Precejšen del ljube Slovenije je posejan z vinskimi trtami. Med njimi ima posebno mesto Stara trta iz Maribora na vzhodu Slovenije, ki je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisana kot najstarejša trta na svetu. Njeni častitljivi starosti in ugledu primerna je tudi slavnostna trgatev, ki vsako leto oktobra na Lent privabi številne obiskovalce in velja za pomemben turistični in protokolarni dogodek v Sloveniji. Trgatev je sicer del Festivala Stare trte. Le nekaj dni za trgatvijo v Mariboru lahko prisostvujete mestni trgatvi na Ptuju. Ob zvokih klopotcev, mogočnih lesenih varuhov vinogradov pred ptiči, se lahko že na začetku septembra pridružite obiralcem grozdja na Lendavski trgatvi. Del pisane druščine trgačev ste lahko tudi v romantičnih vinskih goricah v Prlekiji.
Vinorodna dežela Primorska
Na zahodu se vinorodno območje razprostira od obalnega pasu, globoko v zaledje mediteranske Slovenije. Vipavska dolina, kjer uspevata avtohtoni vinski sorti pinela in zelen, vabi na Vipavsko trgatev, kjer bodo tudi okronali novo vinsko kraljico. Izjemno kuliso z vinskimi trtami posejane pokrajine nudijo Goriška brda, kjer se trgatve sicer lotevajo že konec avgusta. V vinski kleti Brda lahko okusite, kakšna vina pridelujejo na tem območju.
Posavska vinorodna dežela
Trgatev se lahko udeležite tudi v posavski vinorodni deželi, kjer je po koncu dela veselo v zidanicah, ličnih hišicah z vinskimi kletmi na vrhu vinskih gričev. Na Bizeljskem velja obiskati repnice, peščene jame, v katerih so nekoč hranili pridelke, predvsem repo, danes pa so namenjene shranjevanju vina.
