Z zaprtjem večine visokogorskih planinskih koč, nekatere, med njimi tudi Dom Valentina Staniča pod Triglavom, so svoja vrata zaprle že prejšnji konec tedna, se zaključuje letošnja glavna planinska sezona.
Gorskih reševalci so letos opravili že kar 518 posredovanj, lani pa so jih v vsem letu imeli 537. »Na hitro bi težko izpostavili samo en vzrok povečanja števila nesreč. Ali je to zaradi večjega obiska, letos se jih je več izgubilo, ali je bil vzrok v prehitri odločitvi, da 'izgubljeni' z mobilnim telefonom pokličejo na pomoč, ne da bi pogledali, kje so, in sami našli pot naprej,« pravi strokovni sodelavec Gorske reševalne zveze Slovenije Dušan Polajnar. Po njegovih besedah je stalnica tudi telesna nepripravljenost oziroma izbira prezahtevne ture.
V glavni planinski sezoni so sicer imeli gorski reševalci približno enako dela kot lansko sezono. Od junija do četrtka prejšnji teden so morali namreč 365-krat priskočiti na pomoč, medtem ko so lani v enakem času zabeležili 363 intervencij.
»Gorski reševalci pomagamo vsakemu, ki nas pokliče za pomoč, ne glede na letni čas ali vreme. Statistika nam služi za primerjave,« poudarja Polajnar. Letos so imeli po besedah Polajnarja reševalci največ dela v okolici Triglava, na območju Spodnjih Bohinjskih gora in Triglavskih jezer.
Občutno več mrtvih
Kljub le neznatnemu povišanju števila posredovanj glede na lani pa so letos gore do zdaj terjale že 20 smrtnih žrtev, medtem ko je v celotnem lanskem letu v gorah umrlo 14 ljudi. Samo v zadnjem tednu sta v Kamniško-Savinjskih Alpah umrla dva mlada obiskovalca gora, za 27-letnico iz Postojne je bila usodna Brana, za 23-letnika iz Dravograda pa Raduha.
V zadnjem desetletju je sicer največ planincev umrlo leta 2010, ko se jih iz gora ni vrnilo kar 29.
Vsaka smrtna žrtev v gorah je tragična, a letos je v javnosti najbolj odmevala smrt slovenskega vrhunskega gorskega tekača, 34-letnega Jureta Ribnikarja iz Seničnega pri Tržiču. S soplezalcem se je 3. avgusta napotil na zelo zahtevni, 2500 metrov visoki Spodnji Rokav nad dolino Vrat, na katerega ne vodi nobena markirana planinska pot. Približno 300 višinskih metrov pod vrhom je Ribnikar padel s stene, poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče.
Med letos umrlimi je bilo po naših podatkih najmanj pet tujih pohodnikov, in sicer je smrt v gorah doletela dva hrvaška planinca, Nemca, Nizozemko in Avstrijko. Slednja je junija na območju Prisojnika zdrsnila na snežni podlagi in padla čez višji skalni skok. Hrvaški planinec je v začetku avgusta zdrsnil na poti z vrha Triglava proti koči Planika, drugega Hrvata je dva tedna kasneje na poti proti Komni obšla slabost. Kljub prvi pomoči in oživljanju nesrečniku ni bilo več pomoči.
Korita Zadnjice so bila marca usodna za nemškega turista, ki naj bi zdrsnil in umrl po padcu čez visoko prepadno steno, konec junija pa je ob sestopu prek Komarče zdrsnila in umrla izkušena nizozemska planinka.
Vzroki za nesreče v gorah sicer ostajajo enaki. »Glavni pokazatelji iz statističnih podatkov v letošnjem letu so nepoznavanje terena, zdrs, neprimerna oprema in telesna nepripravljenost,« dodaja Polajnar.
Prihajajo krajši dnevi
Jesen je eden lepših časov za obisk gora, a tudi več zahteva od planinca. Ker je večina koč oktobra že zaprtih, je treba vso hrano in tekočino nositi s seboj.
V tem času je možno tudi tudi nenadno poslabšanje vremena, ki lahko prinese tudi sneg. »Le nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) ter dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah,« na spletni Planinske zveze Slovenije opozarja njihov strokovni sodelavec in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Poleg osnovne planinske opreme v nahrbtnik spadajo še dodatna topla oblačila, zaščita pred vetrom in dežjem, alufolija. Ker so jeseni dnevi krajši in nas lahko na turi ujame tema, je obvezna tudi čelna svetilka.
