Nas pa je ob tem zanimalo, kakšno je vaše mnenje o ministrovi izjavi. Spraševali smo vas torej, kakšno se vam zdi slovensko zdravstvo in ali ste z njim zadovoljni. Na vprašanje je odgovorilo 999 posameznikov, za komentar slovenskega zdravstvenega sistema pa smo zaprosili tudi dva zelo dobra poznavalca slovenskega zdravstvenega sistema, zastopnico pacientovih pravic dr. Dušo Hlade Zore in nekdanjega ministra za zdravje dr. Tomaža Gantarja.
Duša Hlade Zore, dr. med., zastopnica pacientovih pravic
Slovensko zdravstvo ni tako slabo, kot ga nekateri želijo prikazati. In moramo priznati, da so na tem področju naši zdravniki že dosegli in še dosegajo velike uspehe, na katere pa večkrat pozabimo. Vseeno pa sistem ne deluje, kot bi bilo treba. To potrjujejo tudi pritožbe pacientov, ki se obračajo na zastopnike pacientovih pravic. Nedopustno dolge čakalne dobe, ki povzročajo dodatne stroške v zdravstvu, in nezadovoljstvo pri pacientih ter težave pri e-naročanju, kjer zaradi zavajajočih objavljenih podatkov o čakalnih dobah in okvirnih terminih pacienti dobijo upravičen občutek, da so zavedeni, ker je dejanski termin, kdaj bodo na vrsti za preiskavo ali operacijo, tudi do desetkrat daljši. V zadnjem času je veliko jeze pa tudi žalosti in skrbi med pacienti sprožila nedostopnost zdravnikov družinske medicine in ginekologov. Skrbi pacientov, ki niso mogli izbrati svojega zdravnika, so bile nepopisne. Sprašujem se, kaj pomaga pacientu Zakon o pacientovih pravicah, če pa so te pravice nedosegljive.
Izboljšave v zdravstvu so nujne in potrebne. Omenila bi predvsem dostopnost do zdravstvenih storitev. Čakalne dobe in zavajajoči datumi, kdaj bomo na vrsti za zdravstveno obravnavo, nam ne morejo biti v ponos in povzročajo stiske pri pacientih, ne samo zaradi ogroženosti njihovega zdravja, ampak tudi drugih skrbi, na primer kako urediti obveznost doma in izostanek v službi. Te težave je treba odpraviti.
Zdravstvena obravnava naj bi torej bila takrat, ko jo potrebujemo. Prav bi bilo, da bi pacienti vedeli, ne samo kaj lahko v našem zdravstvenem sistemu pričakujemo, ampak predvsem to, kaj lahko dobimo.
Najpogostejše težave, zaradi katerih se name obračajo pacienti, so dolge čakalne dobe predvsem pri ortopedskih operacijah in dermatoloških obravnavah, storitve ortodontov, predolgo čakanje na izvide, težave z dostopnostjo do družinskih zdravnikov in včasih tudi ginekologov.
dr. Tomaž Gantar
Slovenski zdravstveni sistem nedvomno še vedno sodi v povprečje dobrih, s prevladujočim deležem javnega in tudi kakovostnega zdravstva. Ne glede na vse sedanje razprave ga lahko glede na prispevanje sredstev za zdravstvo uvrstimo med najbolj solidarne zdravstvene sisteme. Ko bolnik enkrat vstopi v zdravstveno kolesje, je ne glede na svoj socialni položaj deležen kvalitetnih zdravstvenih storitev, ob čemer pa predstavlja ravno dostopnost, z nesprejemljivo dolgimi čakalnimi dobami, največjo pomanjkljivost sistema. Posledica dolgih čakalnih dob je namreč neenakost pri zdravljenju, saj si vse pogosteje pravočasno in najsodobnejše zdravljenje lahko kupi le premožnejši del prebivalstva. Stanje se ob vsaj dve desetletji dolgem zategovanju pasu v zdravstvu poslabšuje in moralo bi nas resnično skrbeti, da imamo javnega zdravstva iz dneva v dan manj. In hudo bi nas moralo skrbeti, da v takšnih razmerah in v večini primerov tudi ob dodobra iztrošeni medicinski opremi mladi zdravniki ne vidijo pravih možnosti za svoje strokovno napredovanje in razvoj v našem zdravstvenem sistemu. Potrebne so torej temeljite spremembe v delovanju zdravstvenega sistema, dozdajšnjega je žal povozil čas. Ob odprtih mejah, uhajanju zdravnikov in navsezadnje tudi bolnikov bi se morali vsaj malo ozreti tja, kjer je zdravstvo bolj razvojno naravnano in kjer so tudi bolniki z njim zelo zadovoljni. Le tako bomo v resnici dosegli to, kar nam vse bolj polzi iz rok in kar že vrsto let obljublja politika – sodoben, učinkovit, kakovosten in vsem dostopen zdravstveni sistem.
