Na občini pravijo, da v skrajnem primeru razmišljajo celo o razlastitvi, če se jim ne bo uspelo dogovoriti. Vendar pa je veliko vprašanje, ali so v tem primeru res izpolnjeni vsi pogoji za razlastitev. Da bi novo naselje, ki se načrtuje na »dedinjah«, lahko zaživelo, bi bilo treba graditi dve novi cestni povezavi.
V prvem primeru gre za krožišče in cesto, ki bi jo speljali mimo Ulice Jožefe Lackove do novih hiš. Pri tem se, kot je znano, zapleta zaradi nestrinjanja nekaterih stanovalcev v Ulici Jožefe Lacko. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za krožišče in cesto je že podana, zdaj investitorji čakajo na odločitev Upravne enote Ptuj. Po tej cesti pa vseh hiš v načrtovanem novem naselju ne bo mogoče graditi, saj tako določa že sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. V prvi in drugi fazi bi lahko gradili 17 hiš. Za potrebo gradnje preostalih približno 40 hiš pa je (po OPPPN) treba na drugi strani brega zgraditi povsem novo cesto. Ta se načrtuje od Slovenskogoriške ceste mimo kmetije Brenčič do vrha oziroma novega naselja, ki naj bi zraslo v naslednjih letih.
Toda zapletlo se je zaradi lastništva zemljišča. Spodnji del tega je v lasti DUTB, zgornji v zasebni lasti. Da bi gradnja stekla, bi tako občina morala doseči dogovor z obema lastnikoma ter zagotoviti sredstva za izgradnjo. V prvi fazi bi potrebovali približno četrt milijona evrov, da se uredi makadamska cesta, šele kasneje, čez leta, ko bo tudi sredstev v proračunu dovolj, bi jo asfaltirali.
Lastnica zemljišča ostro nasprotuje: »Zemlje ne dam pod nobenim pogojem! Več let me že poskušajo prepričati, da dam del svojega zemljišča, da bi po njem speljali cesto, s čimer pa se nikakor ne strinjam. Pritiskajo name in me izsiljujejo. Pred nekaj dnevi me je obiskal ptujski podžupan, gospod Kolarič, in dejal, da če ne bom za, me bodo pač enostavno razlastninili. Nemogoče je, kaj si privoščijo. Tu živim od rojstva, s kmetijstvom se ukvarjam vse svoje življenje, zdaj pa bi mi praktično odvzeli del travnika, vinograda, njive in gozda,« pravi Marija Brenčič Petek, lastnica dela zemljišča, ki ga občina nujno potrebuje, da bi gradila novo cestno povezavo.
Kdo se "heca": 10 hektarjev za 8000 evrov?!
Brenčič Petkova vztraja, da jo želijo prepričati v nekaj, česar ne želi, saj da miru, če bo tam cesta, ne bo več imela: »Najprej se bodo po njej vozili tovornjaki, da zgradijo več kot 50 hiš, nato pa še vsi, ki bodo stanovali v tem naselju. Si predstavljate, koliko prahu bo to? Tega enostavno na svoji zemlji ne želim. Ni denarja, da pristanem na to! Ponujali so mi okrog 8000 evrov za 10 hektarjev zemlje, kar je smešno! Sicer pa sploh ne gre za denar, ne morejo me kupiti.«
Ob tem dodaja, da so jo v zadnjih letih obiskovali številni politiki, da bi jo prepričali. Vsem je razlagala, da želi le ohraniti mir na dejansko idilični lokaciji, na kateri živi. »Če me bodo poskušali razlastiti, se bom pritožila, če je treba, bom šla tudi na evropsko sodišče. Celo življenje živim od kmetijstva, trenutno imam sedem glav živine. Za javno dobro sem naredila dovolj: zemljo sem že dala cerkvi. Najbolj sporno se ji zdi, da je občina sploh zarisala cesto po njenem zemljišču: »Zarisali so svojo idejo in šele nato prišli, da moram dati zemljišče. Zame osebno ni nobena rešitev sprejemljiva, nimam se sploh kaj pogovarjati z nikomer. Ves promet bi šel tu, to bi bilo grozljivo.«
Županja: "Skregane skupnosti ne koristijo nikomur"
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek pravi, da so se pogovori o novi cesti začeli že pred leti, a jim dogovora nikakor ne uspe doseči. Za izgradnjo nove cestne povezave s Slovenskogoriške ceste morajo najprej nujno pridobiti zemljišče Brenčič Petkove. »Kljub temu da se pogovarjamo, rezultata še zdaj ni. Gospa ima seveda pravico, da ščiti svojo lastnino, a bi si kljub temu želeli, da lahko najdemo neko srednjo pot, kompromis, ki bi zadovoljil obe strani. Nikakor si ne želim ničesar delati na silo. Razumem njo, a tudi investitorje, ki imajo zemljišča in želijo graditi, seveda pa bodo kratko, če do dogovora ne pride, potegnili stanovalci, ki tu že so, na Ulici Jožefe Lacko. In to želimo preprečiti. Skregane skupnosti ne koristijo nikomur,« je zatrdila.
Če dogovor res ne bo možen, županja da razmišljajo tudi o možnosti razlastitve, a to bi bil res skrajni primer. Na občini sicer še vedno upajo, da bo lastnica zemljišča pripravljena prisluhniti njihovim predlogom, saj želijo zadeve rešiti v korist vseh vpletenih. Ob tem pa Gajškova poudarja, da je nova cesta nujno potrebna in da je Ulica Jožefe Lackove že zdaj preobremenjena: »Ne gre le za to, da gradimo za nove investitorje, pač pa tudi za otroke, ki obiskujejo šolo in vrtec, pa zdaj dejansko hodijo peš po nevarni cesti.«
»Varnost otrok mora biti ključna. Če se zaradi nezmožnosti dogovora glede prodaje zemljišč ustavljajo izjemno pomembni projekti, morajo del odgovornosti prevzeti tudi tisti, ki to na neki način onemogočajo,« še dodaja županja.
Razlastitev je možna le v določenih primerih, ne ar povprek
Način in pogoje razlastitve določa Zakon o urejanju prostora. V njem je zapisano, da je razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice dopustna le v javno korist, in če je za dosego javne koristi nujno potrebna, obenem pa mora javna korist razlastitvenega namena biti v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Razlastitev pa ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Lastnika se torej lahko razlasti, če je izkazana javna korist; v primeru, da gre za namene gradnje gospodarske javne infrastrukture (ceste, železnice, daljnovodi, komunalne naprave in podobno), objektov za obrambo ter objektov, ki varujejo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Posameznika se razlasti le v primeru, če vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist. Javna korist je izkazana tudi pri gradnji zdravstvenih ustanov, šol in vrtcev, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, razlastitev pa je mogoča tudi v primerih gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj. V Novi vasi ob glavni cesti Ptuj–Lenart ter v Grajeni od šole naprej v smeri proti Mariboru.
