Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka vse od 8. septembra (mednarodnega dneva pismenosti) do 13. oktobra, ko je zaključek Tedna otroka. Z bralno akcijo se Republika Slovenija pridružuje evropski bralni kampanji EUReads – Evropa bere, katere namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti izobraževanja in branja v zgodnjem otroštvu, prav tako pa tudi v posameznikovem vsakdanu. Slehernemu državljanu je namreč treba dati priložnost, da postane bralec in da tako tudi dejavno sooblikuje evropsko družbo.
V mesecu dni nas pozivajo, da beremo vsaj petnajst minut na dan oziroma se na tak ali drugačen način družimo s knjigo. Pomeni, da lahko ne le beremo, ampak ob književni vsebini tudi ustvarjamo, rišemo, se pogovarjamo, izdelujemo animirane filme in podobno, na tovrsten način pa se tudi medgeneracijsko povezujemo in spoznavamo.
Starši berejo deklicam več kot dečkom
Nacionalni strokovni posvet je obiskovalcem podal odgovore, katerega spola so knjižni molji. Izbiro vprašanja je utemeljila mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, ki je pojasnila, da sicer niso želeli delati razlik med spoloma, ampak jih je na to napeljalo dejstvo, da v osnovni šoli prej izgubimo dobre bralce kot pa dobre bralke ter da se to zgodi na prehodu iz 5. v 6. razred. Dr. Sonja Pečjak je razložila, da so več kot deset let trajajoče raziskave pokazale, da je izvor razlik med deklicami in dečki v dednosti, psiholoških značilnostih posameznika in okolju, vse našteto pa vpliva na bralni dosežek.
Kot zanimivost velja omeniti, da imajo fantje v predšolskem obdobju večje težave od deklet pri fonoloških zaznavah in da starši dekletom v povprečju berejo tri minute več kot pa dečkom. In če starši otrokom v predšolskem obdobju berejo več, imajo ti otroci v šoli višji bralni dosežek.
Mag. Marjeta Doupona pa se sprašuje, kaj smo mi kot družba naredili, da so te razlike med spoloma nastale. Povedala je, da se razlike med dosežki spolov med državami razlikujejo, vendar ni nikjer tako, da bi bile deklice visoko, fantje pa nizko. Izpostavila pa je primer dečkov, ki imajo višji bralni dosežek od deklic. To so fantje iz najpremožnejših družin, kjer imajo doma več kot dvesto knjig in katerih starši menijo, da njihov otrok napreduje v branju zaradi dobrega dela šole.
Kako fantom približati knjigo
V nadaljevanju je mag. Ester Možina predstavila program ocenjevanja spretnosti odraslih. Sledila ji je dr. Liljana Burcar s prispevkom, naslovljenim Pasti liberalnega feminizma v polju literarnega, dr. Igor Saksida pa je v svojem predavanju Književnost in zmožnosti digitalnih domorodcev ponudil nekaj izhodišč, kako se v šoli s knjigo približati dečkom. Povedal je, da je še vedno zelo učinkovit moški zgled (šole naj povabijo na obisk pisatelja, športnika). Potrebno je pripraviti priporočen seznam literature, spodbujati je treba pogovor o prebranem in poustvarjalnost, hkrati je treba gojiti tako tekmovalnost kot sodelovanje (tako pri branju kot pri športu). Pomembna je situacijska motivacija; brati je treba tako za veselje kakor tudi za izlet. Sodobna tehnologija naj bo uporabljena kot sredstvo z »vsebino«, ne kot cilj. Učenci naj na književno vsebino posnamejo video, pripravijo predstavo, ustvarijo risanko, naredijo rap in podobno.
Slaba knjiga odvrne od knjig
Posebni gost Daan Beeke je predstavil nizozemski model spodbujanja branja. Med drugim je povedal, da se tudi nizozemski mladi zavedajo, da posvečajo preveč pozornosti zaslonu in da to moti njihovo zbranost in spanje. V njihovi raziskavi je 80 % otrok povedalo, da raje berejo knjige po lastni izbiri (kot pa s priporočljivih seznamov). Zanimivo tudi je, da jih slaba knjiga odvrne od nadaljnjega poseganja po knjigah, slab film pa jih ne odvrne od gledanja filmov.
V nadaljevanju posveta je bilo slišati še nekaj izsledkov o bralni znački in razvoju knjižnih moljev, ki jih je predstavila Manca Perko, obiskovalci so navdušeno pospremili temo Branjeljubje, ki jo je izvirno in doživeto predstavila Lilijana Klemenčič. Mag. Tilka Jamnik je predstavila Branje v projektu medgeneracijskega branja, ki ga hvalijo, saj omogoča sproščeno in prijetno izmenjavo mnenj, obenem pa spodbuja poglobljeno branje.
Dogodek je s svojim prispevkom zaključil Tone Partljič, ki v okviru projekta Spodbujamo in aktiviramo obiskuje mariborske zapore, kjer pravi, da so sami moški. Z njimi bere knjige in se o vsebinah pogovarja, gosti tudi javne slovenske osebnosti, s svojo prisotnostjo »od zunaj« pa vnaša med kaznjence »piš svobode«.
Dogodek je povezovala dr. Veronika Rot Gabrovec, organiziralo ga je Bralno društvo Slovenije, sofinancirala pa Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
