Grosupeljska občina se bo ponovno razveselila nepričakovanega denarja, saj je njihov prebivalec na lotu zadel 4,5 milijona evrov, od katerih bo občina dobila 678 tisoč evrov. Ko je leta 2013 Grosupeljčan zadel jackpot, je občina dobila tri milijone evrov, porabili so jih za nov prizidek zdravstvenega doma.
Klasične igre na srečo so dober posel za vse tako ali drugače vpletene, le za tiste ne, ki s to dejavnostjo pretiravajo. Loterija Slovenija je lani zabeležila 103 milijone evrov prometa in pridelala pet milijonov evrov dobička, medtem ko je 52 milijonov razdelila med igralce različnih iger na srečo, dobrih 17 milijonov evrov pa sta dobili Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Fundacija za financiranje športnih organizacij.
Po zadnjih raziskavah v igrah sodeluje več kot 800.000 Slovencev, ki jih občasno razveselijo tudi milijonski dobitki. Dobitniku se življenje obrne na glavo, koristi od milijonov pa imajo tudi njegova občina in sokrajani. Za dobitke, večje od treh stotakov, dobitnik namreč plača 15-odstotni davek od iger na srečo, ki roma na račun občine stalnega prebivališča srečneža.
Ker gre za nepričakovan denar, se občine v nekaterih primerih odločajo, da ga namenijo za turistično, športno, zdravstveno in drugo infrastrukturo, za katero po navadi zmanjkuje sredstev.
Fontana piva zaslovela
Največji enkratni prihod na račun davka od iger na srečo je do zdaj leta 2014 dobila občina Žalec, ko sta dva igralca skupaj vplačala zmagovito kombinacijo številk v igri Eurojackpot in zadela rekordnih 28,2 milijona evrov. Občina, katere proračun je takrat znašal nekaj več kot 18 milijonov evrov, se je razveselila 4,2 milijona evrov. Del denarja, 350.000 evrov, je namenila za izgradnjo pivske fontane Zeleno zlato, katere prepoznavnost je v nekaj letih segla tudi v tujino. Fontana je tako do konca lanske sezone, ki je bila že tretja, prodala več kot 150.000 vrčkov piva.
Drugi najvišji občinski prihodek od igre na srečo je prav tako dobitek iz igre Eurojackpot, leta 2013 so se ga razveselili v Grosupljem. Igralec je zadel 21 milijonov evrov, občina pa je tri milijone evrov namenila v dograditev zdravstvenega doma. Nov prizidek z osmimi novimi splošnimi ambulantami, urinskim in hematološkim laboratorijem, prostori za nujno medicinsko pomoč in garažo za medicinska vozila je skupaj z opremo stal 4,1 milijona evrov. Občina je dober milijon evrov razlike pokrila iz občinskega proračuna.
Najvišji možen znesek v igri Loto, to je pet milijonov evrov, je bil do zdaj izžreban le enkrat, ko je sedmico leta 2015 zadel Koprčan. Močno zadolžena koprska občina se je 750.000 evrov zelo razveselila, saj je v letu prej zabeležila deset milijonov evrov primanjkljaja.
»Prihodki iz naslova davka od iger na srečo so del integralnega proračuna, kar pomeni, da njihova namenskost ni vnaprej določena. Znesek je občina porabila za različne namene (izvedba projektov, naložb, programov), ki so bili v tistem letu opredeljeni v sprejetem proračunu,« so sporočili s koprske občine.
Župani prehitro obljubljajo
Prvi možje občin se ob višjih dobitkih svojih občanov pogosto prenaglijo, tako je bilo tudi v Murski Soboti, ko je leta 2017 njihov prebivalec nalotu plus zadel sedmico, vredno dobrega 1,6 milijona evrov, v občinski proračun pa je romalo 250 tisočakov. Župan Aleksander Jevšek je sprva napovedal, da bodo denar namenili za pokritje olimpijskega bazena, a so izračuni nekaj mesecev kasneje pokazali, da bi bilo to za občino predrago, saj bi vzdrževanje bazena, ki bi bil pokrit z načrtovano specifično konstrukcijo, stalo pol milijona evrov letno. Občina je namesto 250.000 evrov namenila temeljiti prenovi olimpijskega bazena, strojnic, garderob in ostale infrastrukturo na kopališču.
Za kaj bo občina namenila denar, je prav tako prehitro napovedoval župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. Eden izmed Ravenčanov je lani na lotu zadel sedmico, vredno 4,6 milijona evrov, občina je zato dobila 690 tisoč evrov. Župan je prek družbenih omrežij zbiral predloge za porabo tega denarja, pri čemer se je precej ljudi zavzelo za obnovo propadajočega Rimskega vrelca v Kotljah, a se je izkazalo, da je denarja za to premalo. Župan je nato napovedal, da bodo večji del sredstev namenili za ureditev krožišča na Javorniku, na koncu pa so 450.000 evrov namenili za zagon stanovanjskih projektov.
