Poškodovane ptice, ki ne potrebujejo veterinarske pomoči, je priporočljivo premestiti na višje ležeče mesto, da jih ne pokončajo mački.
Ljubo je za sovo poskušal poiskati pomoč prek prijateljev, fotografije poškodovane živali pa so prišle tudi do znanega posavskega naravoslovca Dušana Klenovška, na katerega se ljudje večkrat obrnejo, ko opazijo kakšno divjo žival v stiski. Odpeljali so jo v Zatočišče za živali prostoživečih vrst v Muti, v katerem so jo podrobno pregledali. Dr. Zlatko Golob je po rentgenskem posnetku ugotovil, da je sova utrpela zlom golenice, zato je dobila mavec. Kost na desni nogi se je presenetljivo hitro zacelila, zato so jo v zatočišču začeli navajati na čim hitrejšo in uspešno vrnitev v njeno primarno okolje. Kot je dejal Klenovšek, sicer sodelavec v Kozjanskem parku, velika uharica ni bila v kletki, ampak v letalnici, v kateri se je vzporedno z rehabilitacijo učila samostojnega lova. Če ne bi imela nesreče, bi jo starši ta čas učili loviti, da bo od jeseni samostojno preživela v naravi.
Hitro zdravljenje
Po 40-dnevnem zdravljenju je napočil čas, ko so komaj pol leta starega »mladeniča« (izkazalo se je, da gre za samca) vrnili v njegovo naravno okolje. Sredi avgusta so ga pri starem železnem mostu v Radečah najprej predstavili množici ljudi, ki so ga prišli pospremit, nato pa so ga sredi strmega pobočja Kincla prepustili pišu poletnih vetrov. Zbrani so z bučnim aplavzom pospremili njegov polet. Ena izmed navzočih mu je pred letom ponudila živo belo miš, a Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je ob tem opozorila, da naj jo raje umakne, saj mora sova sama upleniti svojo hrano. S tem dogodkom so želeli ljudi tudi informirati, kako ravnati, če najdemo poškodovano žival. Marsikdo v želji, da bi pomagal, s svojim ravnanjem včasih naredi več škode kot koristi. Zato so vsi zbrani z zanimanjem prisluhnili naravoslovcem, ki so povedali marsikatero koristno informacijo. Klenovšek je dejal, da je primerneje ptico ali ptičjega mladiča, če ga najdemo na tleh, preprosto le položiti na višje ležeče mesto, da ga ne bi pokončala mačka. Če ocenimo, da je poškodba ali rana potrebna veterinarske oskrbe, pa je najbolje poklicati zavetišče za nadaljnja navodila, je dodal. Obenem so zbrani prisluhnili predstavitvi te zavarovane živalske vrste.
Največja sova v Evropi
V Sloveniji po Klenovškovih besedah trenutno živi do 150 parov velikih uharic, pred nekaj desetletji pa jih je bilo pri nas le okoli deset parov. Velika uharica ni le največja sova v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot poldrugi meter. Če so bile sove še pred pol stoletja najbolj ogrožene zaradi lova, njihov obstoj danes najbolj ogroža plezanje v previsnih stenah (gnezdi na skalnih policah), veliko pa jih umre tudi zaradi električnih daljnovodov. Stebri so odlična mesta, na katera rade sedejo, a če se z razprtimi perutmi dotaknejo obeh žic, razlika v potencialu povzroči, da električna energije steče skoznje, kar je zanje usodno.Že vrsto let par velike uharice gnezdi tudi v skalnih stenah Kincla nad radeškim mostom. Za mladiča, ki so ga spustili nazaj v naravo, upajo, da bo preživel tegobe sovjega odraščanja, našel svoj teritorij in družico ter da bo vrsto let v večernih urah odmeval njegov značilen »bu, bu«.