Novice Svet24

NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pred kratkim objavil nove, sedemmesečne podatke o obolelih z mišjo mrzlico.

Do 1. avgusta je inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil 204 potrjene primere. Najmanj obolelih je bilo na Goriškem in v Zasavju, največ pa v Podravju in na Dolenjskem. Za to je med drugim krivo tudi vreme.

Kot je pojasnila specialistka epidemiologije Tatjana Frelih, predvidevajo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na omenjenih dveh območjih prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice, torej miši in voluharic, kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi.

»Na ta pojav so vplivale vremenske razmere (mila zima, zadosti padavin), predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju. Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih,« je izpostavila strokovnjakinja.

Letos največ obolelih

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali tako imenovana mišja mrzlica se sicer pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično na vsakih pet do sedem let torej. Vendar pa je število obolelih letos preseglo vse omenjene izbruhe. Leta 2008 je bilo 45 evidentiranih obolelih, leta 2012 185 in leta 2017 76. Zadnji smrtni primer so sicer zabeležili leta 2009, so pa vsi letošnji oboleli potrebovali bolnišnično oskrbo.

Kje se okužimo

Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. »Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev. S temi se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka,« so še pojasnili na NIJZ.

Večina bolnikov se sicer okuži pri opravljanju del v gozdu, nekateri pa pri čiščenju in pospravljanju kleti ter okolice domačij ali na sprehodu po gozdu. Previden je treba biti tudi v vodi. Na NIJZ tako vsem kopalcem svetujejo, da so pri kopanju na bregovih kopalnih območij in naravnih kopališč pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev, da se jim izognejo in zmanjšajo možnost izpostavljenosti virusu mišje mrzlice.

Kakšni so simptomi

Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske infekcijske klinike je pojasnila, da gre pri mišji mrzlici za virusno okužbo, pri kateri ločimo štiri različne faze. Inkubacijska doba je od dva do štiri tedne. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč.

Pri lažji obliki pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni po nekaj dneh visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, v katerem prevladujejo znaki odpovedi ledvic.