Vodja svetovalnice Goran Lukić je na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in druge deležnike poslal dopis, v katerem ponavlja, da dokazila za odjavo delavcev iz socialnih zavarovanj niso bila ustrezna.
V dopisu med drugim opozarja na dokument ZZZS iz lanskega leta, ki opredeljuje zahtevana dokazila v primerih izredne odpovedi, ko želi delodajalec delavca odjaviti za nazaj. To so datum prejema in podpis delavca, da je odpoved prejel oz. zaznamek, da je sprejem odklonil, pri čemer je predvideno osebno vročanje v prostorih delodajalca; vročilnica z datumom prejema pisma, kadar je delavec pismo prevzel, ali obvestilo, iz katerega je razvidno, da je vročevalec pismo pustil v predalčniku, ter fotografija ovojnice na oglasnem mestu pri delodajalcu, kadar se pri vročanju ugotovi, da naslov delavca ni znan oz. nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji.
"Pomešana dokazila"
ZZZS pa je gozdarske delavce odjavil s povsem pomešanimi dokazili, so ostri v svetovalnici. Po njihovih navedbah je namreč odjava temeljila celo na dokumentih, ki so jih vložili delavci, med drugim na opominu delodajalcu, s katerim sta dva delavca dokazala, da sta začela s postopkom izredne odpovedi zaradi kršitev s strani delodajalca, osem delavcev pa s postopkom redne odpovedi.
Med dokazili so bili še izredna odpoved delavcu s strani delodajalca, datirana s 15. julijem; potrdilo o oddaji pošiljke z datumom 8. julij, ki naj se ne bi mogla nanašati na izredno odpoved, ker je bila ta datirana z drugim datumom in torej ni mogla biti poslana pred 15. julijem, ter fotografija oglasne deske, ki prikazuje deset obvestil o prispeli pošiljki na obrazcu Pošte Slovenije.
V zvezi s slednjim Lukić opozarja, da se vročitev glede na dokument ZZZS, pa tudi glede na mnenje ministrstva za delo, na katerega se ZZZS prav tako sklicuje, dokazuje le s fotografijo ovojnice na oglasni deski delodajalca, "in to le v primerih, ko se pri vročanju ugotovi, da naslov delavca ni znan oz. nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji". Delavci iz BiH pa so imeli urejene naslove v Sloveniji.
Zahtevajo takojšen nadzor in odstop
V svetovalnici zato ugotavljajo, da delodajalec sploh ni predložil dokazila o vročeni odpovedi. "Glede na vse navedbe trdimo in vztrajamo, da delodajalčeva izredna odpoved ni bila podana pravilno, in da je ZZZS ne bi smel upoštevati," je prepričan Lukić. Ob tem znova izpostavlja, da je ZZZS delavce iz socialnih zavarovanj odjavil z 28. junijem, čeprav je delodajalec na podlagi izredne odpovedi o zaposlitvi iz krivdnih razlogov za odjavo predvidel datum 29. junij.
Prav zato Delavska svetovalnica skupščino in upravni odbor ZZZS poziva k sprožitvi takojšnjega nadzora nad poslovanjem zavoda na področju odjav, za vse primere odjav za nazaj. Poziva tudi, naj generalni direktor zavoda Marjan Sušelj takoj odstopi, saj da je objektivno odgovoren za nastali položaj. Od strokovnih služb ZZZS pa pričakujejo, da bodo poskrbele, da se napake v zvezi z gozdarskimi delavci takoj popravi.
Tožbe
V Delavski svetovalnici so sicer že začeli preučevati pravne možnosti za pregon odgovornih za domnevno nezakonito odjavo delavcev dotočnih podjetij. Delavci pa so že v torek napovedali tožbe zoper delodajalca.
Nezadovoljni pa so tudi s pojasnili družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Eno od podjetij iz zgodbe o opeharjenih delavcih, Gozd servis, je namreč vpisano v evidenco podjetij z negativnimi referencami in uradno za pet let, do 1. maja 2023, izključeno iz javnih naročil, od SiDG pa je med majem 2018 in julijem 2019 kljub temu prejelo skoraj dva milijona evrov javnih sredstev.
V SiDG so v sredo pojasnili, da so podjetje izbrali, preden je bilo vpisano v evidenco, ter da po izteku sporazuma 31. decembra 2018 z izvajalcem niso več sodelovali. V svetovalnici pa se zdaj med drugim sprašujejo, kaj je bil predmet in namen 16 transakcij podjetju po 1. januarju 2019. Iz spletnega portala Erar je namreč razvidno, da je Gozd servis odtlej od SiDG dobil še 613.825,83 evra.
