Pri nas ni vetrnih elektrarn, ki bi lahko znatno prispevale k oskrbi z elektriko, turistična atrakcija je še vedno na papirju, tretji pomol so sanje, celo lokalna avtobusna postaja je problematična. Drugi tir pa ne. Zanimivo.
Projekt drugega tira se vleče kot jara kača, in kot menijo poznavalci, bo, tako kot je avtocestni križ ali Teš6, zlata jama za izvajalce. V Sloveniji pa so se zaradi gnezdišč in letov ptic, žab, hroščev in kdo ve zaradi česa še ustavili že mnogi, v primerjavi z drugim tirom bistveno bolj prostorsko omejeni projekti. Kot kaže, na skoraj tridesetih kilometrih trase ni nobenega ptiča, hrošča, ribe, žabe ali sodoprstega kopitarja, ki bi potreboval zaščito.
Ni videti večjih problemov
Kot so nam povedali iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), bodo sicer od naslednjega leta naprej izvajali ptic na območju trase, a »glede na to, da večji del trase poteka pod zemljo, ni videti večjih problemov, razen med samo gradnjo, dokončne odgovore pa bo dal monitoring in poročilo (kjer bodo podatki ustrezno ovrednoteni)«. Ja, to je odgovor DOPPS, ki je zaradi ptic uspešno ustavil gradnjo 33 vetrnic, ki bi motile jastrebe, jerebe in celo risa, netopirje in orle. Vetrnih elektrarn v Sloveniji zaradi beloglavega jastreba, ki bi se lahko zaletel v kako eliso elektrarne, hvala bogu ni, kot še vedno ni Vonarskega jezera med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, kjer so zaradi gnezdišč močno omejili površino predvidenega umetnega jezera.
Na Cerkniškem jezeru je zaradi zaščite gnezdišč ptic strogo prepovedano čolnarjenje na določenih območjih, pri čemer nekateri domačini menijo, da je pavšalna prepoved čolnarjenja na velikem delu jezera neumnost, saj ponekod ptice sploh ne gnezdijo.
Brez odgovora
Zavod RS za varstvo narave, ki je postavljal pogoje pri prestavitvi in ureditvi križišča Brdnikova–Pot za Brdom in povezovalnih krakov v Ljubljani zaradi žab, na naša vprašanja glede morebitne škode na ekosistemih oziroma konkretnih živalih na območju trase drugega tira sploh ni odgovoril. Kot kaže, je drugi tir projekt, ki poteka na delu Slovenije, ki je povsem brez kakršnegakoli življa.
Okoljevarstveniki so do zdaj skoraj pri vsakem infrastrukturnem projektu našli kako žival, na podlagi katere so ustavili projekte. Gradnjo ceste od Ljubljane proti Kočevju je pri Škofljici ustavil metulj barjanski okarček, ki živi prav tam in je slovensko in evropsko zaščiteni metulj.
Zaradi hrošča škrlatnega kukuja se je za nekaj mesecev ustavila gradnja HE Brežice. Zaradi elektrarne naj bi bil po mnenju okoljevarstvenikov poplavljen del območja, kjer omenjeni hrošč pri nas živi, zato je bilo treba zanj poiskati novo prebivališče in ga tam naseliti. Vse to je trajalo več kot leto dni. Pri tristomilijonskem projektu.
Življenjski prostor za hrošče
Za razvoj Luke Koper je potreben drugi tir. To je že dlje časa znano dejstvo, pri čemer pa je treba prav tako nujno zgraditi tudi tretji pomol luke, da se bodo lahko kapacitete še povečevale. In tu znova pridemo do okoljevarstvene bariere. Za gradnjo pomola v Kopru kilometrov ni na pretek in še tam, kjer je možnost, bo to, kot kaže, težava. Po prepričanju okoljevarstvenikov, ki v Sloveniji uspešno ustavljajo infrastrukturne projekte zaradi ptic, žab, in še česa, je treba pred kakršnimikoli posegi v koprsko laguno, kjer naj bi bil tretji pomol, poiskati ali zgraditi nadomestni življenjski prostor za hrošče. Ja, preden bi se država lotila tega večstomilijonskega projekta, pomembnega za razvoj Slovenije, bi bilo treba poskrbeti za tri vrste redkih hroščev, ki živijo na tem območju, ki je mimogrede manjše od območja, kjer bo potekal drugi tir.
Zaradi hroščev je v zraku obvisela tudi gradnja obcestne avtobusne postaje v Črnem Vrhu nad Idrijo, čeprav vsi vemo, da so pri nas lokalne avtobusne postaje velike kaka dva do tri kvadratne metre.
Kot smo videli, je skoraj tridesetkilometrska trasa drugega tira, kot kaže, povsem brez habitata, ki bi pritegnil pozornost naših okoljevarstvenih organizacij. Te so pred kratkim začele postavljati pogoje pri gradnji žičnice do vrha Vitranca zaradi divjega petelina. No, drugi tir je očitno povsem druga zgodba, kjer ni ogroženo nobeno živo bitje ali njegov habitat. Vprašanje pa je, zakaj.
