Zločin se je zgodil 2. junija 2017 okoli poldneva na Delavski ulici 7 v Zalogu, kjer sta se domnevno zaradi skupnega vhoda sprla 50-letna Slobodan Bobić in Jan Šoško. Nakar je Bobić v roke vzel sekiro in z njo Šoška, invalida brez leve noge, najmanj 37-krat udaril po glavi in vratu. Šoško je umrl na kraju dogodka, Bobić pa je do aretacije ves krvav blodil po dvorišču.
A po zatrjevanju obrambe Bobić ni kriv, čeprav so ga priče videle okrvavljenega s sekiro v roki. »Tega nisem storil. Bog mi je priča, da je to resnica,« je še pred razglasitvijo prvostopenjske sodbe vztrajal Bobić.
Zločin naj bi zagrešil nekdo tretji …
Odvetnica Maja Kristan je v zahtevi za varstvo zakonitosti opozarjala, da je bila Bobiću med drugimi kršena pravica do obrambe. Niso namreč opravili ogleda kraja dogodka, na katerem bi preverili, ali sta očividki – ena skozi okno, druga pa s sedeža avtobusa – zares lahko videli Bobića zamahovati s sekiro. Poleg tega niso preverjali tistega dela Bobićevega zagovora, v katerem je zatrdil, da sam ni imel motiva za uboj soseda, imele pa naj bi ga nekatere druge osebe zaradi domnevne Šoškove vpletenosti v nek drug zločin. Kristanova je na procesu na okrožnem sodišču zaman predlagala, naj na policiji preverijo, ali je njen klient leta 2012 res podal prijavo zoper soseda, in sicer zaradi domnevnega umora A. G. iz leta 2010, ki ga svetovni splet sicer ne najde.
Svoboden bo čez dobro desetletje
Izvedenka za psihiatrijo ni podvomila, da je bil Bobić v času Šoškovega umora prišteven. Po njenem mnenju sicer trpi za rezidualno shizofrenijo, ki se izraža s poudarjanjem telesnih težav, bizarnimi načini prehranjevanja in samotarstvom.
Vrhovni sodniki so, kot rečeno, zahtevo obrambe za varstvo zakonitosti zavrnili in s tem najverjetneje dokončno zapečatili Bobićevo usodo. Če bo kazen odslužil v celoti, bo na prostosti čez dobrih deset let. Z delom sodišč v tej zadevi pa je bilo nezadovoljno tudi tožilstvo, ki je za Bobića zahtevalo 27 let zapora, prepričano, da je šlo za umor na grozovit način, in ne »zgolj« uboj. Za umor na grozovit način je treba po kazenskem zakoniku dokazati storilčevo brezčutnost, izživljanje in trpljenje oškodovanca, ki je večje od običajne bolečine, vendar niti sodni izvedenec tega ni mogel potrditi, prav tako ne, katera od poškodb je bila smrtna.
